Trenutek svobode

Tečem. Tečem, z nogama ki se kot dva valja premikata gor in dol v izmeničnem taktu. Neutrudljivo kot lokomotiva. Hitrost ne pomeni nič. Malo hitreje, malo počasneje. Malo z vso silo, ves nasmejan, presenečen in navdušen nad svojo lastno energijo, ki kar kipi v meni.
Tečem v neskončnost. Brez cilja. Kjerkoli sem je v redu. V redu, ker tako ali tako ne mislim obstati. Tečem, in svet se premika. Stvari se spreminjajo. Nič več ni statično. Nič več ne deluje tako brezupno.
Močnejši sem. Močnejši kot svet. Močnejši kot karkoli srečujem na poti. Ne da se me zaustaviti.

Im runing. Runing, with my feet moveing like to valves up and down in an exchaingeble paste. Tireless like a lokomotive. Speed means nothing. A little faster, a little slower. With full throttle for a while, a smile on my face, surprized and thrilled at my own energy, bursting out of me.
Runing for eternaty. No goal. Where ever I am, is ok. Ok, because I dont plan on staying anyway.
I run, and the world moves. Things move. Nothing is static anymore. Nothing seems so hopeless anymore.
Im stronger. Stronger than the world. Stronger than anything I may meet on the way. There's no stoping me.