Ženske ( verjetno 1. del)

Verjamem, da smo moški težki za prenašat. Verjamem, da so med nami totalni primitivci, bedaki, debili, perverzneži, mamini sinki, grabežljivci, narcisi, agresivci, skratka, dosti slabši od kakršnekoli dvoživke( in sigurno dejstvo je, da tudi mene marsikdo uvršča med nekatere naštete), AMPAK, in za to sem pripravljen dati obe roki v ogenj, tisti, ki so med nami normalni, in sedaj bom pisal, kot da sebe ne štejem med le te, da me ne bi kdo obdolžil pristrankosti, tisti so pa dosti boljši, kot tudi najbolj normalna, poštena, nepokvarjena ženska.
Kajti ŽENSKE, to seme vsega zla na tem planetu, se namreč tudi delijo. Prav tako najdemo debilne, neumne kot kamen pod mostom v Mozirju, pokvarjene, narcisoidne, umetne, prepotentne, skurbane bolj kot Ines iz samskega bloka na Majstrovi v Slovenj Gradcu, razvajene, tiste, ki skrivajo fotografije svojih sexualnih doživetij z krvnimi sorodniki ožjega kroga družine v okenske rolete( kjer jih najdejo tisti, ki pridejo menjavat okna, da ne bi kdo mislil da se lažem), ...., seznam je dolg. NO, druga skupina, tako imenovane normalne, pa imajo za razliko od moških iz paralelke, eno veliko slabost. Tudi te so preračunljive prasice, ko dobijo občutek, da hormoni kličejo. Oprostite izrazu, ampak kar je res je res. Da sploh ne hodim v plitke vode reke maščevalnosti, ki so jo sposobne odjezit ženske, ki imajo, četudi včasih brez dokazov, občutek, da so bile prevarane. Mislim, ne bi o tem kolikokrat sem bil tega obtožen jaz. Sploh ni važno dejstvo, da sem bil sicer vedno kriv( to sem že omenil, da sem vrhunski predstavnik skupinic iz prve vrste naštetih( že skoraj svoj fanclub med ljubitelji svinj, perverznežev in sadistično usmerjenih)). Važno je dejstvo, da sem bil nemalokrat obdolžen in obsojen brez kančka dokaza. In potem maščevanje....uf. Rabim kar en požirek žlahtne. Se nadaljuje