Večer, občutki enaki. Samo težje prenašam samega sebe, ves razočaran, ker ne uspem zbrisati teh misli iz glave. Še vedno jezen, še vedno žalosten in tik pred tem, da se začnem smiliti samemu sebi. Hvala bogu, da se zavedam kakšna svinja sem in kaj vse sem storil v življenju, da ta opcija samosmiljenja nikoli ne pride na vrsto, saj bi moral najprej začeti lagati samemu sebi, da bi to sploh zmogel. Lažem si pa ne. Upam da bo kakšno pivo odplaknilo misli nanjo
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar