petek, 17. avgust 2007

Beda, beda, beda

Slab dan. Slabši kot večina. Človeška neumnost je neizmerna.
Uaaa, tako sem potolčen, depresija trka po vratih.
Ne zmorem več, ne prenesem ljudi. Pizda jim materina.
Včasih sem se še tolažil, da je vsaj ena oseba ob meni takšna, kot si predstavljam dobrega človeka. Danes vem, da je to laž. Ni.
Afrika kliče. Stran moram. Stran od vsega, kar se me je kdajkoli dotaknilo, se obregnilo vame. Hočem stran od svoje vrste.

Koliko krivih riči pobigne kroz zube, a ko če jih stič.

Če ne bi bilo babice, bi odšel zdaj. Brez vsega.
Ne vem več kako dolgo bom

Ni komentarjev: