Občutek krivde,

ki me preveva, kadar se zgodi situacija, kot je bila današnja, je tako močan in boleč, da se mi zdi, kot da mi bo prsni koš potegnilo vase, ter bo v črni luknji za njim posrkalo še vesolje...
"Grem domov", sem mu rekel, "jutri moram zgodaj v Maribor, in ne bi rad spet spal samo eno uro."
Lokal je bil pol prazen, sami mladiči, ki so se fotografirali in se poljubljali kot na Gang Bangu... Nisem videl razloga za skrb...
Poleg tega je bil zakajen, in ves nasmejan...
"Greš z mano, ali boš ostal tu?" Odgovor sem poznal, vedno greva zadnja...
Ko sem odšel, sem ju še pogledal, " Kosilo jutri?"...
"Ja, ob 15.00. Kitajska... ali če gremo v Afriško... Čez prekop bo najbližja!" je rekel P.
Nasmejan sem se spravil v avto...

Ko sem danes slišal njegove besede po telefonu, mi je začela trzat glava na ramenih, kot bi mi podivjali živci... "roko imam zgleda zlomljeno... začeli so... najprej je P.... potem sem pa jaz, ko je prvi zamahnil..."
Komaj sem skrival podrhtavanje telesa, ko sem stopil nazaj v prostor... se opravičil, in se pobral proti domu....
"Zakaj sem ga pustil samega, nikoli ga ne pustim, pa ravno včeraj... Mater da mu jebem, nikoli noče domov... Pobijem jih ko jih najdem... Ne pustim, da se ju kdo dotika... ", tisoč misli, medtem, ko sem klicaril... "pa P..... a je P. ok?... Zakaj ima gsm, če se ne javi, mater mu..."
Zmeden v dilemi ali sem bolj jezen nanj, ali na tiste tri... Malo pomirjen, ko se mi je smejal v telefon, ves nabit z adrenalinom in občutkom moči...

Vedno je bil ta občutek, da sem tu za njih. Za ljudi, ki so tisto lepo... Moja pripravljenost dati vse, sebe, je bilo edino, kar sem lahko pokazal... dal...
Kje je meja, med prijateljstvom in družino. Med skrbjo in predanostjo. Med občutkom, da imaš rad, ter občutkom, da bi imel rad tudi če te bi zavrgli...
Nekdo mi je rekel, da čutim zato, ker je izjema v mojem življenju... ker je lahko kraljevati na prestolu, če nimaš konkurence...
pa bi, če bi znal, povedal, da kljub temu, da verjamem v to, da ne moreš imeti rad nekoga, ki nima rad tebe, vseeno kljubujem logiki... ljubim, zaradi tistega človeka.... in ne zaradi sebe...
Torej... le lahko čutiš božanje, tudi če so te vedno le klofutali... vidiš, za vse je izjema...
Pravzaprav... morda pa res veš, da ljubiš, iskreno in nesebično, takrat, ko ljubezni ne prejemaš... ko iz izkušenj poznaš le bolečino... pa v tebi vseeno gori...

Music: Led Zeppelin - wholle lotta love