četrtek, 13. december 2007

Ko sem pred kratkim

spoznal tega človeka, je bil vtis, ki ga je napravil name tako močan, da sem potreboval nekaj dni, da sem si opomogel.
....... je Žid, ki je kot političen begunec pred leti pobegnil iz Čila, nekako našel v Jugoslavijo, se zaljubil v Slovenko in ostal.
Ko sem prvič uzrl drobnega možakarja, srednje visoke rasti, ki mi je ponudil sloko, urejeno roko, sem opazil pogled, ki je s prav takšno radovednostjo zrl vame, kot jaz vanj. Kljub zadržanosti, katero sem se trudil pokazati, da ne bi prestrašil človeka, sva zelo hitro podrla mejo in se zapletla v pogovor.
Vsaka njegova beseda, vsaka izjava, je bila podana skupaj z nasmehom, ki je hkrati delil srčno veselje, a ni mogel skriti globoko zakoreninjene žalosti, ki je verjetno nikoli ne bo mogel odložiti.
Njegova karizma, ki je bila nekaj najbolj dobrega, prijaznega, kar sem kdajkoli videl ali se dotaknil, je bila zame tako boleča, da sem skoraj klecnil.
Skozi misli so mi šle slike, ob katerih sem se zgrozil v občutku gnusa do samega sebe. In zazdelo se mi je, da jih vidi, pa mi vseeno podarja še en nasmeh, poln sočutja in topline.
Iz človeka je sijala nedolžnost, za katero sem mislil, da je samo mit. Njegove oči so skrivale dolgo, žalostno zgodbo, in se tako barvale v mavrici solz, ki so že davno nehale teči. Kot, da bi bolečina bila tako velika, da je uničila vse, in je tako v večni praznini vzklilo nekaj čistega, nepokvarjenega, skoraj svetega.
Človek, ki zna sovražiti, a tega ne počne, ker ne more. Ker ni del njega. Ker je njegovo srce v drobnem telesu tako veliko, da se želja po mržnji ter maščevanju izgubi v labirintu čustev.

Music: Mr. Bojangles

15 komentarjev:

Anonimni pravi ...

zakaj gnusu do sebe?

Fish pravi ...

Spomini na napake, slaba vest, kolikor je premorem.

pokahontas pravi ...

sam znaš pa res najt besedne zveze ... pohvale na vse zapise ;)

že to, da v nekom vidiš vse te lastnosti, je lahko privilegij...

Anonimni pravi ...

live and learn. some people never grow. you are so sensitive and open to the world around you that you are probably going in the right direction.

Anonimni pravi ...

taki so redki kot ljubezen sama. se mi zdi, da sem imela podobno poznanstvo...sicer ne na slovenskih tleh...
...so ljudje, ki jih je zivljenje naredilo nadčloveške...s svojo karizmo, občutenjem, razumevanjem, modrostjo, pomirjenostjo...kljub raznim bridkim izkušnjam...da jih srečaš, imaš srečo in poleg tega še imajo nate tako strašljivo pozitiven vpliv. nepozabni.

s takim slogom pisanja priblizas ta dogodek tistim, ki tega niso meli priloznost dozivet...da si še dodatno navdušen...uspelo ti je, nehote ;)

Ana pravi ...

ok, zaj sm napisala kilometrski komentar in je čudežno zginil...*!=?)"!=!?!?)!%&!$!!!?!?!
hm, morda je tako bolje in si pravis "hvala bogu", heh
no, zaj mi je vse "dol padlo" da še enkrat vse ubesedim...pismo!

naj bo dovolj tole: Ja! :)
kaj vec pa morda ob drugi priliki...

Fish pravi ...

Irena,
hvala lepa... v ljudeh poskušam videti tisto, kar v resnici so. Ne glede na to, ali je to bistvo grdo ali lepo. Vzamem kar dobim, in se sam odločujem, ali to želim še kdaj videti ali ne. Konec koncev, kdo pa sem, da bi sodil...

Vanja,
biti odprt do sveta okrog sebe, prinaša več bolečih, kot prijetnih občutkov, sploh glede na to, da svet ni nikoli odprt do tebe... ampak če ne boli, ne boš nikoli vedela, kaj si imela.

Ana,
so ljudje, ki so...posebni. Drugačnost, namreč še ne pomeni posebnosti.

Anonimni pravi ...

oops, da ne bo pomote Irena je aka Pokahontas...zakaj mi pa ni tega vzdevka upošteval?...na ja, tolk o Katji :D

Fish pravi ...

Ok, torej je bila ta informacija zmotna. Ampak marketing pa drži, prav tako barva las itd.
A ne!

Fish pravi ...

Ahaaa, zdaj pa vem kdo je s tem Ip-om... hehehe. Takole se tihotapiš, pa sicer nič ne rečeš. Cccccc

Anonimni pravi ...

kdor molči stotim odgovori ;)

ne vem kdo te je tk zavajal, sam jaz sem rdečelasa ...marketing? misliš prodajanje megle?...morda :D

p.s. imam mio IP-jev :D kamorkoli se obrnem, sami računalniki :)

Fish pravi ...

Čaki, ti bi se z mano o informatiki prerekala!?
Poleg tega, vse razen imena sem vedel zagotovo... preverjen vir... samo ime je bilo malo pod vprašanjem!
Pa saj, tako ali tako bom jutri preveril.

Anonimni pravi ...

ko že misliš, da je v tem krutem svetu že vse izgubljeno in sovražno, te v nepričakovanem trenutku doleti in sreča nekdo kot praviš ti fish. Tudi sam se strinjam z tvojo objavo srečujoče osebe v kateri si našel toliko zanimivega in pozitivnega kajti tudi sam lahko dam roko v ogenj da to vsebuješ tudi ti vendar te pesimizem večkrat potolče. To ti ravim zaradi tega ker je v vsakem od nas vključno z tabo veliko dobrega in pozitivnega samo poiskat moras sam v sebi to lastnost in jo tudi videti kot si jo videl v tej osebi.

Fish pravi ...

Kdorkoli že si, hvala za tvoj kompliment, vendar se z delom tega kar si napisal ali napisala, ne morem strinjat.
Seveda imam tudi jaz v sebi delček nečesa dobrega, vendar je to majhen del, ki sem ga posledično sposoben dajati le malemu številu ljudi. Izbrancem, katerim sem naklonjen z vsem kar imam in sem. Za vse ostale, pa se v meni ne najde prostora. Poleg tega sem celo življenje spremljal samega sebe kot , da bi bil druga osebnost poleg tiste osnovne, in sem videl kaj vse lahko brez obžalovanja storim ljudem okrog sebe.
Težava nastane že v tem, da rad sovražim. Rad sovražim, ker sem dober v tem. Moja nasilnost, ki jo danes znam kontrolirati, je bila nekoč brezmejna. In ne samo fizična, čeprav mi je bila tista ljubša. Tudi psihična nasilnost je pogosto bila moj hobi.
Človek, sem ga opisoval, pa izžareva nekaj drugega. Neko dobroto, prijaznost, ki mu ni priučena, temveč je to kar je njegovo bistvo.
Skrajšano, jaz živim dva življenja, ker je moje osnovno, tisto, ki je bistvo, nesprejemljivo za družbo. On, pa živi enega. Žalostnega, a vendar takšnega, ki ga jaz ne morem niti zaigrati.

Anonimni pravi ...

Jah svet ni nikoli odprt do tebe, se pa najdejo posamezniki, ki so-in to je tisto kar- makes it worth it. Sicer pa sem sama zelo odprta, velikokrat me ljudje svarijo, da preveč-naj pazim, naj si čuvam hrbet-ampak proti sebi ne morem-in lahko rečem, da mi je tak odnost do sveta kljub vsemu prinesel več dobrega kot slabega. ker sledim svojemu srcu, ki me vedno pripelje na pravo pot, čeprav tole mogoče zveni kot kliše.