imajo le zbirko mask, ki jih menjajo po potrebi, odvisno od strahu, ki ga ravno v tistem trenutku ne morejo obvladati. Polno omaro kostumov, ki jih oblačijo na predstave, v katerih igrajo glavne ali stranske vloge. Prepričani v svojo edinstvenost, ter pravico do življenja, se skrivajo za zastorjem usode in iščejo temen kot, v katerem bodo varni.
Resnico vidiš v očeh, tam kjer se zrcalijo inserti iz preteklosti... in tam iščeš njihove slabosti. Okostnjake, zakopane v grobovih omar, ki ponujajo orožje za poslednji zamah eksekucije. Kajti enkrat izkopani, zahtevajo maščevanje, brez pristanka na ponovno vrnitev v temne kotičke zavesti.
Malo jih je, ki so pripravljeni nositi posledice svojih ravnanj. Malo tistih, ki prenesejo breme iskrenosti, ter lastne podobe v ogledalu resnice.
ponedeljek, 17. december 2007
Ljudje nimajo obrazov,
Avtor Fish ob 17:37
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
15 komentarjev:
sem bila letos feb zelo iskrena...morda sem še preveč vztrajala, pa ga je tako "zaskelelo", da je do mene postal brutaln - besedno. seveda njegov problem, ker ni prenesel te iskrenosti, ker je imel druge predstave, preveč živel v svojem omejenem svetu...
vedno sem iskala v razmerjih (kakršnih koli) prav to...da sem vedela na čem sem, nič skritih misli...pri večini je to težko...potem pa pride še morda do takih bedastoč, kot jim sam omenjaš...
je pa res, da je fino imet občutek in bit iskren na pravi način...percepcija in lajtunga sta pri posameznikih zelo barvito zastopani...
aja še to...sicer pa morš razumet to. mislim, pri dostih se ne da kaj spremenit, ni pa slabo, če dobijo primeren feedback...morda se od tega kaj naučijo, se zamislijo idr.
ti si v iskrenosti predvidevam zelo dober, prvinski...osebno še nism tisto, kar sem lahko - glede tega; se pa trudim... :)
V bistvu ljudje podvomijo vase, ko niso iskreni in preveč skrbijo, kaj si bodo drugi mislili, bojijo se, da ne "delajo" prav, se ne zanašajo nase, nimajo jasnih predstav, stališč...podrejeni sistemu. Zato maske.
Čakaj, kje pa sem rekel, da govorim o odnosih...no, verjetno je vsak stik med ljudmi odnos, vendar pa ni nujno oseben, sploh pa ne intimen.
Iskren na pravi način? Hahahahaha, glupost. To je samo ena od mask Ana, iskren si lahko samo na en način...
Saj to je tisto, kar dela ljudi v tako bedna bitja...vsi bi imeli le toliko, kot prenesejo...in to je zelo malo...nikakor pa resnice
Jaz v tem nisem dober...sem samo iskren...pa če vam to paše ali ne
ko te oseba bere, si predstavlja svoje..marsikaj torej...ja očitno gre torej za interakcije, intimne ali ne...saj je vseeno...jaz sem mimo grede navrgla lastn primer, ki je bil pač intimne narave...
torej, vedela sem, da me boš napačno razumel :)
Iskrenost je ena ja ja ja. Ampak pristop: sem ze dozivela iskrenost, ki je imela negativen podton, željo po maščevanju in posmehu. O tem govorim. Iskren ne z grobostjo in surovstjo, ki se jo da že fiziološko videt...seveda ne morš kolovratit, pol se zadeva že zavija v celofan....Iskrenost, kjer ni začutit nagravžnega egoizma (saj vemo, da da je več vrst) in prepotentnosti...potem se ta iskrenost čist drugače tertira.
čist zadnja poved v tvojem komentarju zveni, kot nek bran :) ni potrebe. osebno se tvoje iskrenosti ne branim. in je na mestu.
ja dandanes morš bit dober v marsičem...ali pa "tako se temu reče". sama sem dost med takimi ljudmi, kjer so le-ti po liniji najmanšega odpora, najlažje ene vlke riti, kurci brez jajc...morš pa bit dovolj upornik in samosvoj, da te ne povlečejo v svoje vrste.
zavedam pa se avtentičnosti Fisha.
Replika,mogoče celo to leti name , res da si mi posodil keš .In da ti ga še nisem vrnil verjetno da zato ker ga nimam ,imam pa obraz ,čeprav mogoče misliš da ga nimam .Dobiš svoj denar brez skrbi bodi ok!!Čeprav besede niso keš sam več kot da ti to napišem ti trenutno ne morem dat!!!
Skrivači smo, ugašamo luči in si veke mažemo s senčili, da ne bi kdo razbral našega pravega pogleda, ki odmeva tam nekje globoko v nas, morda kdaj ponoči, ko smo sami v kakšnem trenutku iskrenosti - do sebe pod našim oklepom, želvice, vitezi, varni pred samim sabo opletamo z meči s sloganom: dajamo rajši mi razkrinkati druge, sicer bodo oni nas.
A nismo čudoviti!
Ljudje nimajo zob, imajo samo dlesni in govorijo kot Kahel Ehjavec.
Včasih je ljudem potrebno oprostiti, da jim ni treba nositi posledice svojih dejanj.
ja, marsikaj vidimo v očeh....sploh če je pogled iskriv in se ne umika eye contactu...ah. blub.
Uf, kako malo besed in koliko različnih interpretacij. Verjetno je mask res preveč. In kostumov tudi. Čeprav je teater obvezen.
Ana,
razumem, percepcija je pač osebna stvar...
iskrenost je iskrenost...včasih za koga boleča, včasih ljuba...to, da jo pa ne rabiš popestrit s vulgarnostjo, in nepotrebno grobostjo se pa strinjam...odvisno od situacije...nekateri včasih ne razumejo če ni grobo
ne ne, ni bran...braniš se, če se čutiš ogroženega
Serdzo
saj veš...kako in kaj
Wanda
maske so lahko lepe ja...pestrost kulise je del estetike življenja...težava nastane, ko slečeš osebo pred sabo...
Tole bo pa predvidevam g Fras
niso vsi ljudje brez zob, nekateri celo grizemo.
Zakaj bi kdo drug nosil posledice tujih ravnanj...ker nekdo jih mora...jaz nosim svoja. Kadarkoli, kakršnekoli. Morda zato toliko robantim in vpijem, lomim okrog sebe in uničujem...ampak še vedno s celo hrbtenico...
btw., lepo da si se oglasil...saj se lahko tudi v SGju...sem pogosto pri tvojem sosedu
Katja
če se umika...verjetno nekaj skriva...tudi če je to le strahopetnost
tu je čar blogov in komentarjev...piše tudi tisti, ki si v oči ne bi drznil
Zloba
teater pač je...ali je obvezen ne vem...mene pravzaprav ne moti, včasih bi le vrgel koga z odra...včasih ga
o ta barva je prijetnejša.
no, ja tako je, kot praviš. sej večje filozofije tu itak ne more bit.
sicer pa, jutri bom zelo iskrena...nič se ne bom olepšavala, razn lase umila...iskrena s svojim počutjem na odru pod sojem luči. zaj mi je vse skup prav všeč...si bom še 3 krat prebrala ta post in na koncu se mi bo jebalo zares do đurđelije. (:zelenko:)
nisem sicer bral vajinih komentarjev,
se pa ne strinjam z drugim stavkom, da naj bi bil strah kakšen faktor. mogoče pri določenih ljudeh. vse skupaj je del osebnosti in pojem igre izmuzljiv- mogoče sploh ne obstaja, ali pa obstaja ves čas
nevem, al se večina ljudi boji in trepeta? jaz se gotovo ne počutim tako..
Smukc,
vajinih? Koga zdaj misliš?
Sori, ampak strah je njvplivnejši faktor pri večini ljudi...jaz to lahko utemeljim...a lahko ti obratno?
To, da pa se ti ne počutiš tako, je stvar tebe...morda tudi situacije in načina življenja, ki ga furaš...ne morem komentirat, ker te ne poznam
Iskrenost je breme za tistega, ki ne vidi, da nosi na ramenih toliko odvečne prtljage, ki si jo je nakopal z njeno nasprotnico. Iskrenost včasih res boli, a ta bolečina je podobna tisti pri pretrganju deviške kožice. Malce zaskeli, potem pa kot svobodnas ptičica odletiš v raj. :)
Objavite komentar