torek, 29. januar 2008

Vre

Dovolj!
Po tednu dni depresije, ki je situacijo v kateri se nahajam samo še slabšala, saj sem vlekel nase vso smolo tega sveta, mi je dovolj. Kot, da ni dosti sama beda nekega poštenega, normalnega dela in truda, ki tako ali tako ni nikoli nagrajeno, temveč postavlja človeka le v podrejen položaj, v katerem se zdi, da je dolžan ustrezati bolj in bolj, kriteriji pa neumorno rastejo, mi je sreča ta vikend obrnila hrbet in pokazala zobe.
Namesto mirnega, pijanega petkovega večera, z vključenim popivanjem, ostalimi opojnimi substancami in lepo žensko ob strani, sem jo gledal od daleč in se celo noč prerival s gručami pijanih, retardiranih in pobesnelih fantkov, ki se ne zavedajo kakšne so lahko posledice konca moje potrpežljivosti, bog ne daj še kakšnega vmešanja ostalih.
Namesto dobrega sobotnega žura v Ljubljani, sem kot stekel pes čakal Dars, da me je zvlekel iz Trojanskega predora, v katerem mi je odpovedal avto. Avto seveda ni bil moj, temveč sem ga vzel prijatelju, ker mi je intuicija govorila, da bo nekaj narobe in nisem hotel vzeti svojega. Intuicija je bila pravilna, le narobe sem jo razumel.
In namesto finega nedeljskega popoldneva pred televizijo, umirjen in stuširan po utrudljivem treningu, sem se trudil molčat in postavit telo v pozo, v kateri me natrgane kolenske vezi, ki sem jih staknil med sparingom, ne bi pripravile do kričanja.
Vsakič, ko sem poskušal svoje življenje peljati na drug tir in ga prilagoditi oz., bolje rečeno prirediti normam normalnega, se je zgodila ista stvar. Tako življenje kot ljudje me je popljuvalo in me vztrajno zavračalo.
Edini zaključek, ki ga lahko potegnem iz tega je, da mi takšno življenje ni namenjeno. In zdaj, bom ta namig še zadnjič v življenju upošteval, ter nehal sanjariti o čem drugem.
Živel bom tako kot znam. In storil isto kot so storili ostali. Poskrbel zase in se poscal na ostale. Depresije je konec. Spet sem besen. Spet sem jaz.
Besede "služba", pa priporočam, da se na tem blogu ali v moji bližini ne uporabi.

12 komentarjev:

Ana pravi ...

jebiga.
ena: http://www.youtube.com/watch?v=iitQNMTVZMA&feature=related
ne da se mi razlagat zakaj...
...ampak ob tem se ne moreš jokat...če že, naj bo vsaj tragikomičen ta svet, na samo tragičen

Fish pravi ...

A obstaja kak poseben razlog, da zadnje čase pripenjaš youtube zraven večine komentarjev....ne vidim jakega smisla....razen, da se ti ne da komentirat.

Ana pravi ...

odg sem ti: jebiga.
pol pa dodala pesem, ki je sporočilna.
včasih mi je preveč besed odveč. to je to. jaz vidim smisel tudi v glasbi, ki je včasih bolj odrešujoča, sporočilna.... če pa ne razumeš, pa tud ni panike.
obstaja razlog ja, zakaj pripenjam glasbo v odgovor, nikol nič ne delam brez razloga.
sicer pa, če te zlo moti, zbriši in pozabi...simpl ;)

Ana pravi ...

no, še nekaj: včasih se pri nekaterih zelo bojujem z željo "oddati komentar ali ga ne oddati". včasih me prsti prehitijo, misli so prenabite, mozag utrujen.
očitno je, da sem hotela odgovorit, da se mi ne da komentirat tako kot bi si ti želel, je relativno oz. tako kot je večina navajenih, da pišem cele eseje. pač je po naravi logično, da nismo vedno vsakič enaki. seveda pa mam razloge zakaj ti nisem nabila kilometrine...torej, to je samo še eno pojasnilo, da bi morda razumel.
vsekakor pa sem mela namen bit sporočilna. kakor vedno.

Fish pravi ...

Nikoli ne počneš nič brez razloga? Torej živiš varno in rutinirano, spontanost pa ti je tuja. Prav, če ti tako paše...
Ne brišem komentarjev, poleg tega me ne moti...le smiselno se mi ne zdi, sploh glede na to, da v isti pesmi ni nujno, da bodo drugi videli isto kot ti.
Fora bloga so besede...zato jaz kadar so mi besede odveč, pač ne pišem.
Jebiga sem pa videl in sprejel.

Ana pravi ...

ah, aljaž...za vsem vedno tiči nek razlog, tud če ga zavestno ne poznam(o).
moje življenje in jaz v njem pa načeloma ne poznata rutine v tem smislu, da bi se nečesa dosledno držala...če je kaj, je tako samo po sebi ali po moji naravi. vsekakor pa marsikaj delamo rutinsko. to je neizbežno.
in predvsem ko odgovarjam, ne pišem za druge bralce, ampak za avtorja bloga. sem pa pripravljena podat še kakšno pojasnitev več....sam zdaj ne.

(nerada poslušam, ali projektno govorim, o sebi kdo sem na blogih, kjer me redko kdo pozna - dejansko. mineštra sem, kar pomeni da delam lahko vsepovprek, brez smiselnih povezav, in SEM toliko vsega ob različnih situacijah...torej mičken odg na to, kako meniš, da živim rutinirano, ter da mi je spontanost tuja)

to, da ti delaš tako in jaz tako, pa je seveda stvar posameznika....kakor tebi ne ugovarjam, zakaj pišeš in odg na svoj način. Vsak vidi smisle po svoje, včasih pa "jemo segedin golaž" tud skupaj.

da pa so fora bloga besede pa vem že od leta 2006.
nikjer ni problema.

Ana pravi ...

pa glej kam sma prišla....mimo teme čisto.

hočem reči, da je življenje eno samo. ti en in edini, torej ni druge, da si posteljaš, če znaš, povsem po svoje, mimo vseh...ker druge opcije ni. menim pa, da se ni dobro preveč močno zaljubit vase, v svoja načela in prepričanja...vedno je fajn, da še puščat odprto bučo za možnosti, spremembe....
aha, seveda je še ena opcija, ena tipična slovenska, sam je raje ne ubesedim, da še koga ne vzpodbudim k dejanju heeeh

pika pravi ...

Včasih je naše dno presenetljivo nizko, res. Če te kakšna dobra duša malo potisne navzdol, je pa še toliko bolje.
Poišči, če obstaja kaj, za kar se ti splača boriti. Beg ni rešitev, poleg tega te bodo povsod poiskale podobne situacije, dokler se ne boš zaletel vanje z vsemi kvalitetami, ki jih premoreš. In ne dvomi vase, prekleto dober borec si. Se ti ne zdi, da bi lahko bila to lekcija potrpežljivosti in vztrajnosti? Ugibam. Premalo podrobnosti poznam.

P.S. bjonda končno našla pot do komentarjev ;-)

Anonimni pravi ...

Upam, da nisi razmišljal o tem, da bi se moral spremeniti, ker to je jalovo početje, to je butanje z glavo ob steno.
Mogoče res potrebuješ spremembo okolja (v širšem smislu besede), da lahko prosto zadihaš, osvobojen vseh socialnih vlog, ki jih prenašaš za sabo...da na tem situ presejanega tebe ostaneš ti - tak kot si . Upam, da me bo kdo razumel :) Danes mi izražanje ne gre ravno od prstov :)

Sovica Oka pravi ...

Prvič v življenju sem se vpičila v komentarje, in ne v zapis: Kaj je narobe z "nikoli ne počnem nič brez razloga"?

Ne bi rada j€bala scene, ampak... WTF? Imet stvari pod kontrolo še zdaleč ne pomeni živet rutinirano...

Sicer pa je vse rutina. "Ne maram rutinskega dela", radi rečejo. Bla bla bla! A niso vsakodnevna štempljanja žigov, vsakodnevna obiskovanja strank na terenu, vsakodnevne operacije slepiča ter vsakodnevna pričakovanja go-with-the-flow dogodkov ali adrenalina, rutina? A ni "bit brez planov" konckoncev rutina, ker je to lifestyle nekoga? Je torej prekinitev rutine, da si navajen osebo slišat vsak dan, ali peljati psa na sprehod ob 7:30, dobro, ker je rutina slaba?

Dej, zmanjšaj kislost na 5.5 in bodi komentatorju prijazen.

Samo dobro, Aljaž!

6 pravi ...

Hehe, po vztrajnosti patetiziranja se lahko primerjaš edino le še z mano.

Sicer pa...

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

služba

Eh, masturbiranja na svojo drugačnost in neukročenost ti človek res ne bi želel odvzeti, odjebi službo, bodi Ti, ostani edinstven in pristen in se ne pusti jebat.

lol.

AngelConradie pravi ...

dude, howdy!!!
are you well?
i hope so...