petek, 18. januar 2008

Jaz ne čistim!

Ker so me kljub moji vljudni prošnji, da naj me posadijo na zadnji sedež avtomobila, vseeno uklenjenega postavili v železno ozadje policijskega kombija, sem roke z lisicami zvlekel pod nogami in si, tik preden so se odprla vrata vozila, potisnil prst v grlo. Bruhnil sem po kovinski steni in se nasmejal policaju, ki je vedel, kaj ga čaka preden bo lahko zaključil s smeno.
Vstopili smo skozi vhodna vrata v recepcijo ter nemudoma nadaljevali hojo na dvorišče. Eden od policajev je samo podal nalog ječarju. Pričakovali so nas.
Ne glede na to kdo si, te občutek, da si pravkar izgubil vse pravice, udari kot težkokategornik. Od strahu, da bi se opazila panika, sem si prepeval celo pot do prehodne celice v kateri sem moral preživeti prvo noč. "Naša draga Lidija, že dolgo si v armiji....." Glede na to, da je bila ura že čez polnoč, do jutra ni manjkalo več dosti.

Vedel sem osnove, a izvedba je bila še pred mano. Vedelo se bo kdo sem in od kod prihajam, vendar zapor nosi druga pravila. Ugled ulice se hitro poruši, če ga nisi sposoben potrdit. Potrjevanje, pa te lahko stane marsičesa.
Jutro je prišlo pozno, po dolgi, prebujeni noči, a vseeno prehitro, kot bi pričakoval svojo lastno usmrtitev. Vrata celice so se odprla in prestavili so me v sobo, ki mi je bila namenjena. Prišel je čas dejanj. In priložnost se je nemudoma ponudila.
Nisem še pripravil postelje in se razgledal okrog sebe v dnevni svetlobi, ki je svetila skozi lino v steni, ko je vstopil paznik in še en moški, kateremu se je videlo, da je zapornik, a je kazal obnašanje zaposlenega, svobodnega.
Hitro sem skapiral, da je dežurni ujetnik, ki skrbi za čistočo in red skupnih prostorov ter razporeduje delo ostalim kaznjencem. Njegova funkcija je spominjala na paznikovo, z razliko, da on spi v celici medtem ko se paznik vlači po svoji ženi.
Tudi on je hitro skapiral, da bodo nastali problemi. S pogledom je nakazal pazniku naj počaka in se postavil pred mene.
"Čistit!", je rekel in, ko sem ga bledo pogledal, nadaljeval:" Vsak kaznjenec mora opravljat skupna dela, ki jih določam jaz. Delu se ne moreš izogniti, če pa se boš poskušal, ti bodo odvzete bonitete."
"Kakšne bonitete?", sem vprašal, nemudoma znerviran nad njegovim odnosom. To je bilo to. To je najboljši možen začetek. "V zaporu sem, ti pa meni o bonitetah. Še pomembneje, o delu! Se ti je zmešalo!?"
"Nov si, obnašaj se!", je poskušal reči ukazovalno, a ni uspel skriti presenečenja in pomislekov. Njegov pogled k pazniku je bil poln vprašanj. Meni pa se je smejalo. Malo od panike in malo od tega, da se mi je jebalo. Slabše ne more bit. Tudi samica ima svoje prednosti. Dolgočasna, a varna.
Odločil sem se. Zdaj ali nikoli.
Stopil sem korak naprej, na kar sta podzavestno odreagirala z majhnim umikom. Skozi stisnjene zobe sem zarenčal:" Spizdi špecar!"
Nista si še opomogla od šoka, ko sem z normalnim, hladnim glasom in pogledom nadaljeval: "Najdi si druge delavce, z mano pa se ne pogovarjaj več. Jebem tebe in tvoje bonitete."
Ko se je zbral, je osamljen, saj je paznik nemo opazoval dogajanje, živčno začel pljuvati besede. " Sploh ne veš kaj počneš! Pa kaj ti misliš, kdo sem!? Hitro ti bo žal za tole! Kaj pa misliš, kdo si!?"
Ustavil sem ga nekje med blebetanjem. Zdaj sem bil že popolnoma v nadrejenem položaju. To kar sem hotel, sem dosegel. Beseda se bo hitro razširila. Potrebno jo bo sicer še potrdit, a začetek je odličen. "Slovenj Gradčan sem. Mislim, da nas je nekaj tu. Poznaš kakšnega?"
Ko je adamovo jabolko zdrsnilo gor in dol po njegovem vratu, medtem ko je pogoltnil slino, sem še zadnič zarenčal: "Jaz ne čistim!"

15 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Če veš, da imaš v rokavu ase in to,
da se samozavesti večina ljudi ustraši, oziroma da se lahko znašajo samo nad tistimi brez hrbtenice, je to lahko uspešen način.

Fish pravi ...

Ase?
Vse je relativno, sploh v okolju kjer vstopaš kot novorojen. Ime sicer pomaga, tudi poreklo, vendar se ga vedno stestira. In če nisi uspešen, ime pade. Tako kot ti.

Ja, samozavest je nujna, hvala bogu je meni prirojena kot tudi stvar vsakdana in navade.
Verjemi mi pa, popolnoma brez hrbtenice ni not nihče. Če bi bil, ne bi prišel do tega, da bi ga zaprli.
In tega se tam zavedajo vsi. Tudi medsebojno spoštovanje, celo tistih, ki so "zadnji v vrsti", je precej višje kot zunaj.

Anonimni pravi ...

Bujno domišljijo imaš, Aljaž. To cenim!

Fish pravi ...

A ne!? Jaz sem tudi upal, da je tako, ko sem vstopil na Vošnjakovo 16.

Anonimni pravi ...

Opisal si ustaljeno prakso totalnih institusij....Ponižanje (mortifikacija) jaza je del postopka sprejemanja novih članov. Šele potem se začne integracija. Ponižanje, degradacija, osramotitev...namen je zlomiti novinčev jaz, ki ga je prinesel od zunaj. Kot praviš Aleš, nihče, ki pride notri ni brez 'hrbtenice', brez ega, karakterja, imena. Vsak ima nek pedigre - prekršek, zločin. Le največji karakterji in norci (to je pa moja presoja) :) pa izmed načinov prilagajanja (vse to je po Goffmanu) izberejo t.i. intrasigentno držo (po domače povedano, držo nesprejemanja)... :D Nikoli si nisem mislila, da mi bo kdaj prišlo prav, da sem nekoč na faksu, povsem samoiniciativno pokukala v Goffmanovo knjigo Asylums...priporočam.

Tvoj spomin pa je (seveda) napisan odlično.

Anonimni pravi ...

ja, itak...Aleš...kje sem pa tega najdla...đizus...sorry, Aljaž....lapsus linguae :oops:

Fish pravi ...

Vanja in še kak potencialen kandidat,
preden na ta post pustite še kak komentar, se dajte zavedat, da gre za spomin in ne domišljijo. Zame je spomin težek in moreč. Ga pa pogosto obdelujem, da si razčiščujem posamezne dele samega sebe.
Rumene stene in bela, masivna vrata, ki spominjajo na mentalno institucijo, je treba najprej doživet, preden si lahko predstavljaš kako je. Zame je bila to najtežja izkušnja mojega življenja. Ne vem, kako bi jo prenesel še enkrat.
Zato se raje vzdržite, kot napišite še kakšno cvetko kot je bila Vanjina. In to ne mislim žaljivo. Le opozarjam, da sem delil z vami spomin in to bi vam moralo biti dovolj.
Če pa kdo lažje prenese del realnosti kot domišljijo...be my guest.

Mojcas,
znotraj si nič. Postavljaš se sam. Ohranjajo ali rušijo, pa te oni.
Hvala.

Anonimni pravi ...

Jaz pa kljub vsemu mislim, da pri tvojih spominih prevladuje domišljija Aljaž. In z domišljijo seveda ni nič narobe, jaz jo občudujem. In dobro pišeš, čeprav mi je tisti lokal patriot izpad malce patetično izzvenel.

Fish pravi ...

Ne ne, narobe si razumela. To ni bil lokal patriotizem. Ljudje na katere sem namigoval in so bili not, so bili moja varnost in rešilna biljka. Patetičnost ni bila moja največja skrb takrat.

Vanja veš, s tem je tako. Če ti opišem moj vsakdanji dopoldan, boš za polovico stvari rekla, da je plod moje domišljije. V najboljšem primeru pa še, da sem malo nor. Ampak...dejansko je tak. In samo zato, ker ne gre v tvojo predstavo, to še ne pomeni, da ni možen.

Sovica Oka pravi ...

Takemu zapisu koga drugega bi se nasmehnila, in mu potihem, pri sebi, očitala "attentionwhorizem", medtem ko bi zapuščala njegovo blog stran...

Tebi pa, ponovno, čestitam, da napišeš tako, kot da bi bila zraven.

Tudi, če ne bi bilo res, veš, da poste ocenjujem po kvaliteti pisanja, samega pisanja, ne pa po domišljiji/doživetem.
(Vsem se dogaja, a ne, le kriterije imamo različne, da/ko to spravimo na blog... Naj berejo politične novice, in tiste o smeteh, tisti, ki ne znajo cenit izpovedi...)

Sem pogrešala kak tak zapis!
Preprosto, Tvoj!

Anonimni pravi ...

Se strinjam sovica oka. Aljaži, tebi pa želim vse lepo. Res dobro pišeš. Respect!Spoštovanje, ki si ga tako želiš in potrebuješ-pride tudi od znotraj. Imej se rad. Marsikaj v življenju sem videla in okusila-ljudje svojo bolečino doživljamo in "shendlamo" na različne načine. Sicer pa, kdo the fuck sem jaz, občutljiva pustolovska trapica-marsikdo bi tudi meni lahko "pametoval". Važno je biti pošten do sebe, da se ne izgubiš v silikonskih odsevih.

Anonimni pravi ...

čeprav sovica oka-so smeti in politične novice zelo važne, veš...ker smo tukaj in smo vsi odgovorni. Seveda je najlažje gledati Esmeraldo....
Ceniti izpoved pa znam. Na žalost se prej cmizdrimo na nek osladen holywoodski film kot pa na tregedijo našega soseda ali otroka iz Kenije. In tregedijo Aljaža zaznam..in mi zaradi nje ni nič manj zanimiv, kvečejmo bolj....zato ne potrebuje poceni fint tough guya, ki se jih poslužuje. po drugi strani pa....kdo sem jaz, da sodim domišljijski svet. Vsi mi jih zidamo, in vsi jih gojimo. Zato ne bom več smetila. Obljubim!

Sovica Oka pravi ...

@ Vanja: hehe, ja, smeti... Je bilo mišljeno samoironično, ker sem ravno objavila en post o ekologiji in smeteh. Torej je letelo name. Aljaž mi namreč kdaj pa kdaj reče, da kako neosebna sem na mojem blogu ;)

@ Aljaž: srečno naprej ;)

Anonimni pravi ...

aljažek mene pa zanimajo tvoji vsakdanji dopoldnevi...me res zanima kaj zahudiča počneš, da se ti tolk dogaja?...a si lider kakega koroškega genga:))
js tudi mislim, da imaš dobro domišljijo...lahko bi začel pisat za otroke...mogoč bi si lahko izmislu novega herija poterja....
ziher bi uspel....pa sej prihajaš iz krajev fredija milerja ;)))))

Fish pravi ...

SG ni koroška...
SG nima Gangov...
Aljažek je prestar za Genge
Aljažek je običajen kurac z malo manj običajnimi spomini
Ampak Aljažek nima težav s svojo preteklostjo, vsaj ne moralnih, zato lahko o tem govori odprto...medtem ko se ti, jebeni veter, skrivaš za anonimnostjo