ponedeljek, 7. januar 2008

Kot ponavadi,

sem samo v opetih bokserkah sedel na postelji, ter užival v dejstvu, da sem spet doma, saj je to zame redkost. Nedelja, pozno popoldne, od doma pa sem odšel že v petek. Malo za tem, ko je odšla ona.
Ko je vstopila v sobo, sem sicer čutil neko napetost, vendar je bila ta zadnje čase pogosto prisotna in se nisem več posebej oziral nanjo. Bili so še bolj pestri meseci kot ponavadi, tako da sem bil skoraj slep za njeno nervozo in sumničavost.
Stopila je do postelje in ko sem že mislil, da se mi bo pridružila, je le stegnila roko in položila listek na odejo. Majhen bel listek, takšen za opomnike. Kratek oster pogled, tik preden se je obrnila in odkorakala iz sobe, me ni pripravil na šok, ki sem ga doživel, ko sem prebral z roko napisan tekst.
Vročina v glavi je naraščala prav tako hitro kot pritisk in razen misli, ki so mrzlično iskale pojasnitev, se v meni ni zganilo nič. Ne strah, ne sram. Presenečenje je bilo preveliko, da bi lahko čustva sledila umu.
Kako je to mogoče? In pomembneje, ali bi bilo možno, da je zoper mene uporabila trike, katere sem jo jaz naučil!?
Vedel sem, da je to konec zgodbe, ki je pisala skoraj tretjino mojega življenja. Tega mi ne bo odpustila. In prav je tako! Ženske, ki bi kljub temu ostala, jaz ne bi hotel imeti. Ljudje brez hrbtenice se mi upirajo, in ob meni nimajo kaj iskati.
Težko je bilo stopiti ven, in sesti poleg nje. Ljubše bi mi bilo, če bi kričala ali celo jezno udrihala po meni. Tišina in njen mrtev pogled sta mi dala vedeti, da se je že odločila. Da bodo vse moje besede zaman.
In sploh, saj ni bilo kaj reči. Listek, ki je nosil dokaz, da sem jo varal, sem vrgel na mizico med nama in si nemo prižgal cigaret. Ko sem pomislil, da bi tajil in se poskušal izvleči iz tega sranja, sem se zagabil samemu sebi. Ne bom. Toliko sem ji dolžan. Resnico. Ali vsaj del resnice. Toliko, kot bo lahko zdržala.
In medtem, ko sem ji pojasnjeval, ter gledal kako ji solze polzijo po licu, se mi je trgalo srce. Prasec. Ampak ne prasec zato, ker sem jo prevaral, temveč zato, ker se nisem potrudil toliko, da tega ne bi ugotovila.
Samo varanje ni imelo z mojimi čustvi do nje čisto nič. Ljubil sem jo. Kolikor sploh lahko ljubim nekoga. To je bil samo seks. Norenje človeka, ki je predolgo stal na miru.
Nikoli mi ni žal za svoja dejanja. Vendar mi je bilo žal, da sem jo prizadel. Še danes mi je.
Zaključila sva iskreno. Odgovarjal sem brez zadržkov. Odgovarjal človeku, ki si zasluži več kot prazne laži. Več kot tolažbo in tajenje. Zamolčal sem detajle, ki ne bi prinesli ničesar, le ponižali bi jo in poslabšali celotno situacijo. Tako je to noč še spala ob meni v postelji. Kar ne bi, če bi ji povedal, da sem zadnji dve noči spal v tuji. V troje.

82 komentarjev:

Anonimni pravi ...

zelo kontradiktorna izjava ..povzemam... ne obžaluješ dejanja (in bi ga najverjetneje ponovil)ti je pa žal, da si jo prizadel ...že s tem, da ne obžaluješ dejanja (jo) prizadaneš ...

ok saj jajc maš dost, da priznaš, da ti je najbolj žal tega, da te je dobila ...

sam nikol ne bom štekala tega, da če že škripa, se razideš in ravnaš po mili volji ...

Fish pravi ...

Ne. Točno tako kot sem rekel. Ne obžalujem dejanja, obžalujem le stransko posledico. Meni je žal, da je njo bolelo, ne pa da sem to storil.
Zato tudi trdim, da varanje ni nič napačnega. Le poskrbi, da partner tega ne bo izvedel.
To, da nočeš prizadeti svojega partnerja, še ne pomeni, da ne smeš več biti človek. Imeti želj. Potreb.
Normalno in naravno je, da si slej kot prej zaželiš seksa s kom drugim. Ali je to prej, ali pa slej, morda celo nikdar, je pa pod vprašajem prihodnosti.

Zdaj bi že lahko vedela, da vedno rečem tisto kar mislim. Ne zato, ker bi imel dovolj jajc. Pogum ni bil nikoli potreben, ker sploh ne čutim strahu.
Moja resnicoljubnost je bolj posledica tega, da me slatko boli kurac, kaj si kdo drug misli o meni ali mojem početju. Da se mi jebe.

E, vidiš, tole pa moram obrazložit. Nisem varal, ker bi škripalo. Varal sem, ker je vse šlo kod podmazano. Na vseh področjih. In sem letel. No limits. In ravno takrat je prišlo nekaj mimo. Sem pač koval železo dokler je bilo vroče.

pokahontas pravi ...

ah sej to da maš jajca je blo mišljeno bolj ko ne retorično ;) in ja vem, nočeš ugajat ...

no pri prvem se pač ne bova strinjala, ker samo dejanje neposredno zadeva tudi njo ...ah sej ti ne bi znala razložit ...

nikakor me ne razumet, da obsojam varanje ...pač ja, smo samo ljudje...moti me le v primeru, ko je osebi dokaj jasno kam vse skupaj pelje pa včasih zaradi komformizma, ni iskrena in pač skriva dokler ni ujeta ...

sama bi na njenem mestu tudi ohranila hrbtenico, a se vseeno sprašujem kolikim parom varanje dejansko ojača zvezo (joj kako utopično)

si kdaj razmišljal kako reakcijo bi imel v obratnem primeru?

pokahontas pravi ...

p.s. popravek glede obsojanja ...načeloma obsojam a vse zavisi od situacije in kot sem že rekla, ne bom vrgla kamna ;)

Anonimni pravi ...

V zgodbi romana Čipka, bi ti lahko igral glavno vlogo. Jaz pa stransko...kot vedno.

Fish pravi ...

Irena,
spet, ne. ni res, da nočem ugajat. Samo ne rabim ugajat. Ne trudim se. Ne lezem v rit ljudem z lažmi in komplimenti, ki si jih ne zaslužijo. Zakaj pa bi?!

Saj zastopim, zakaj in v čem se ne strinjava. Ampak tudi ti probaj razumet, da jaz ne pravim, da je varanje nekaj pravilnega, pravim le, da je nekaj človeškega, normalnega.
Zvestoba kot takšna, ki naj bi bila moralno pravilna, nam je priučena in je povezana z verskimi običaji.

Ojača zvezo? Kurac. Drugi partner bo vedno vedel, da ga je prvi prevaral in, da se to zna ponovit. Samo malo bolj bo sta lagala drug drugemu in eventuelno začela še druge prepričevat o tem, kako sta spet našla pravo zaljubljenost bla bla bla
Če si zaljubljen, ne čutiš potrebe po varanju. To je edini naravni mehanizem, ki ga imamo v tej smeri.

Seveda sem razmišljal. Enako, oz bolj drastično. Jaz bi v pomiritev svojih živcev še polomil dripcu roke in noge.

In ja, povedal sem le del zgodbe. Bi verjetno marsikaj potegnilo meni v prid, če bi povedal še kakega.

Mojcas,
saj stranske vloge so zakon. Uživaš, dobiš svoje, potem pa ne rabiš več skrbet za zgodbo... a ni to carsko

Anonimni pravi ...

"Če si zaljubljen, ne čutiš potrebe po varanju." - hm...

Varanje je potemtakem neizbežno. Ker varaš lahko samo tedaj, ko si že z nekom. Potreba po varanju...ali ker ne štima vse v zvezi in še nisi dovolj "moačn", da končaš zadevo ali pa tvoj primer, kjer pač se še nekaj lahko počnem med to "stabilno" zvezo, kjer pa nista ves čas skupaj, ker če bi bila, kaj maš za počet z ostalimi. Torej te vzburja, hočeš, rabiš več sexualnih partneric. To obrazložit osebi, ki te hoče zase v tem smislu, da ti je tud sexualno predana, ker jo tako močno privlačiš, da ne vidi v drugih objekt poželenja...druga pesem je.
Ravnokar berem nekaj...o sexualnosti, kdaj je ta človeška in kdaj živalska. Imam namen o tem pisat še...zanimivo no.

Fish pravi ...

Joj Ana, ne vzami tega kot žalitev, ker ni mišljeno kot tako. Ampak je pa mišljeno resno. Dej malo več živet in malo manj brat o seksu.
Diplomska na temo spolnost, kakršnokoli spolnost že, brez terenskega dela ni vredna nič. Jebi ankete, v katerih ljudje tudi če so anonimne lažejo, ker pač niso sposobni sami sebi priznati dejstev.
Ljudje smo malenkostna bitja, obremenjeni sami s sabo, in se ne oziramo na druge ali naravo. Od tod tabuji.

Resnica boli, ampak ni ga moškegam ki ga boš uspela tako zelo privlačit, da ne bi čutil potrebe po seksu s drugo privlačno žensko, ko jo bo srečal.
To nima nobene zveze s tem, kako dobro poteka vajina zveza. To bi znalo vplivat le na to, koliko bo potrebno, da bo skočil. Kako varno se bo moral počutiti, da bo to storil.
In ženske ste iste. Če trdiš drugače, lažeš kot pes teče.

Jaz sem bil zvest 7 let in pol. A ne zato, ker bi se mi zdelo varanje tako sporno, temveč zato, ker nisem naletel na dovolj varno varianto, ob kateri bi ne imel občutka, da bom eventuelno prizadel svojo partnerico. To pa ne pomeni, da nisem sanjaril, da nisem občasno kje čutil testosteron kako se mi pretaka po žilah, ko sem srečal kakšno punco, ki me je dovolj privlačila, da bi strgal oblačila z nje.

Zveza, kot smo jo ljudje priredili, je fikcija. Stvot tisočletnij manipulacij in ustvarjanja nekega reda, v resnici namenjenega lažji kontroli nad rajo s strani oblasti.
In ljudje, ovce kakršne so, sledijo tej farsi.
Jaz, če sem z neko žensko, ljubim to žensko. Stojim ji ob strani in se zanjo potrudim kolikor se mi zdi mogoče. A ne bom lagal in obljubljal nečesa, kar je zoper mojo naravo. Nečesa, kar bom morda požrl.

Dejte no, nabijajte o teh variantah komu drugemu. Pišite poste o večni ljubezni, o zvestobi in idealnem partnerstvu.
Potem pa se občasno nategnite za nekim vogalom ali rajcajte po msn-ju ter smsih, svojo vest pa operite z objavo postov o tem kako ste spet našli smisel svoje zveze in se še malo lažite svojim partnerjem.
Medtem bom jaz živel. In seksal. Ker to rad počnem. Ker mi je naravno. Čimveč in če le mogoče z večimi hkrati. Ker je zabavno in v tem uživam. In pri tem me ne bo pekla vest. Ne more me, ker ne vidim zakaj bi me.

Anonimni pravi ...

Pa mi tole zdej razloži:

Izjava št. 1: "Nisem varal, ker bi škripalo. Varal sem, ker je vse šlo kod podmazano."

Izjava št. 2: "Če si zaljubljen, ne čutiš potrebe po varanju. To je edini naravni mehanizem, ki ga imamo v tej smeri."

Blond sem, priznam:)

Anonimni pravi ...

hm, nisem razmišljala o nobenem žaljenju. tudi ne o moji diplomski (ki pa bo opisovala pač samo sexualne praxe, tudi tvojo npr). hm, glede na to, da sem imela zadnje leto burno obdobje kar se intime tiče, tud mi ni potrebno še bolj živet...sem se dovolj izživljala. da pa berem nekaj, kar je skrajno zanimivo in drži kot pribito in bi se tud ti s tem strinjal...pa nima veze s tistimi floskulami, ki so dejansko samo za lase privlečene.
nihče ti ne oporeka, samo na glas razmišljamo, tak kot ti.

ne vem zakaj misliš, da bi me ona resnica bolela. sej, mi je jasno, da je to predvsem moški gon in tud nimajo veze stereotipi.
tud varanje mi ni tuje, čeprav ga še nisem prakticirala.

sej, ko človeka ne poznaš, potem od nekega pritiska še napišeš tole "Pišite poste o večni ljubezni, o zvestobi in idealnem partnerstvu.". pri meni tega ni, mimo grede. in sex mi je nekaj najbolj normalnega in nujnega. ampak ker smo pač družabna bitja, razmišljamo ODNOSNO, in ne samo individualno. seveda boš delal, kakor tebi paše. saj vsak tako želi.

kakor ti živiš - glede sexa, je v mojih mislih zadnja 4 leta, sam še nisem na tak način zaživela, torej nisi edini, na srečo, ki razmišlja v tej smeri. si pa eden izmed redkih, ki je to po naravni poti vpeljal v svoj vsakdan. problem bi bil, če bi te to obremenjevalo, če bi ti povzročalo osebne probleme - ker pa ti jih ne, je vse v najlepšem redu.

Fish pravi ...

No problem.
1. Znašel sem se v situaciji, kjer sem obvladal vse aspekte svojega takratnega življenja. Uspel sem v vsem kar sem probal in v tistem trenutku sem bil bog.
Varal nisem zato, ker bi hotel kompenzirat, ali ker bi iskal kaj takšnega, kar pri njej ne bi mogel dobiti. Lahko mi je in mi tudi je nudila vse.
To kar sem storil, sem storil zato, ker je bilo to še nekaj več. Ker sem hotel izživeti trenutek ekstremnosti kolijkor je le mogoče.
Češnja na vrhu smetane. Pika na i. Playboy zajčica za posladek.

2. Ja, zaljubljenost preusmeri vso pozornost na enega človeka. To je naravni mehanizem, ki zagotavlja, da bo moški storil vse, da bi oplodil žensko, ki si jo je izbral. Da se ob tem ne bo oziral nikamor drugam.
Zaljubljenost mine, če, potem ostane ljubezen. Nagon pa igra svojo violino.
Jebi ga, žensk je veliko, moško srce pa je lahko prostrano kot Mercatorjevo parkirišče.

Fish pravi ...

Ana,
no, me veseli. In tisto, o postih o večni ljubezni ni letelo nate.
Btw., a ti dam še telefonsko, da jo vključiš v diplomsko hehehe...

Anonimni pravi ...

Po mojem ona z vsem skupaj nima prav veliko. Lahko ti je dajala vse in še več, a tebi to ni bilo dovolj. Vprašanje je, če si si (bil) sposoben to priznati oz. če si sploh to videl (čutil).

Močno dvomim, da nam nekdo lahko da vse, ker smo ljudje nenasitni in ker živimo za tukaj in zdaj. V resnici tudi ne obžalujemo svojih dejanj (ker smo v njih, priznajmo, uživali), pokroviteljsko je reči, da obžalujemo, ker smo prizadeli, če že, obžalujemo zgolj zato, ker so nas dobili in ker s tem nekaj izgubimo. Zvezo ali 'plajboj' zajčico.

In tko, med nama, edina stvar, ki je resnično prostrana kot Mercatorjevo parkirišče, je ego. Predvsem moški;-P

Fish pravi ...

Ne, meni je zares žal, da ji je bilo hudo. In seveda mi je žal tudi za to, da me je dobila.

Kak ego. Mene je samo srce... in ostali deli ter udi telesa, hehehehe

Anonimni pravi ...

hm, rabla sem že nekaj drugega...v zvezi z dipl, pa nisi ravno poz reagiral :)
telefonske pa res ne dam not, pol se zna zgodit, da boš še klical modre, da jih iztrgajo ven iz tvojega objema, kr te bodo začele dušit. tak heroj širokodušni pa tud nisi, da bi lahko prenesel krdelo žensk , hehe

pokahontas pravi ...

u madoniš kak ste se raspisal :)

kot prvo, Zloba me je prehitela, ker točno to sem hotela izpostavit ...

poleg tega, nimam romantičnega videnja na zvezo in se v veliki meri strinjam s stabo in ja velik del pogledov je vezan tudi na "cerkev", "vero" ...

se popravljam ...ne rabiš ugajat :) ...madona si huj k žesnka pri definicije izrazov (sej prou ;) )

kar se tiče nadaljevanja zveze po varanju, sem se pa tudi le naglas spraševala, ali je možno ...vse je odvisno od posameznega odnosa (morda zato nekaterim svinganje ne predtsavlja problem, oz mal bedna primerjava, ker sta navadno oba partnerja prisotna a vseeno, podoben princip, si le z neko drugo osebo, in če oba dojemata da gre le za sex jima to ne predstavlja ovire morda v primeru, ko se eden od njiju osloči za spremembo...ah mal sm zabluzila ...misli prehitevajo prste pa ne izpade kot bi želela :) )

kar se pa tiče njenega varanja... zakaj bi te toliko razkurilo...u končni fazi bi se punca odzvala potrebi tako kot si se ti (in bi jo na ta način ja pač razumel ;) )...ali morda tu pride do izraza moški ego ;)

Fish pravi ...

Pazim na definicije izrazov, zato ker ne pomenijo isto. In potem poravljam.

Pa kak moški ego spet. Kaj imate s tem moškim egom pri pizdi materini. Kaj je pa potem ko ženska zapusti zvezo, ker jo je moški prevaral. To pa ni ego ali kaj.
Ego je ego, pri moškem ali ženski. Ljudje zapustimo partnerja, ker mu več ne moremo zaupat. Ker se je stvar pokvarila in je kot take nočemo več.

Mene bi najbolj razjezilo to, da se ni potrudila, da ne bi izvedel. In presežek jeze bi spravil nanj. Simpl ko pasulj.

Svinganje je pa spet nekaj drugega. Jaz osebno imam raje varanje. Ne bi ravno gledal svoje ženske, kako jo poriva nekdo drug.

pokahontas pravi ...

moj ego se je navezoval na to, kako bi ti reagiral ob prevari (pustmo ob strani, koliko dobro bi skrivala, ma slej ko prej se zudi izve, tako kot je tudi ona)...in glede na to, da poznaš svojo izkušnjo ne štekam zakaj bi tako burno reagiral, saj bi ženska delila čist isti mindframe, kot ga imaš sam...zvezo pa je zapustila ravno zato, ker si istega mišlenja o teh zadevah ne delita ...vsekakor je v tem lahko tudi nekaj ega oz jaz bi temu rekla spoštovanje do samega sebe, če pač ne verjameš v nadaljevanje take zveze ...in tudi sam si rekel, da jo na račun tega bolj spoštuješ, kot če bi ostala...

ja itak, da je neposrečen primer a vseeno, ker bolj za relacijo, da oba menita, da lahko z nekom sexsaš brez globjih občutenj do druge osebe

mah težko je bit pameten in se docela strinjat v vsem, ker imamo vsi drugačne izkušnje ...so pa stvari včasih delikatne, ko osebnosti (partnerja) niso kompatibilne v nekem razmišljanju ...pač nekdo ne bo varal za nobeno ceno nekdo pa ob tem ne bo čutil obžalovanja ...oz lah je tudi kaka tretja varianta ...živjeli pa vidjeli

Fish pravi ...

Exactly.... Katja, ti si moj sonček

Anonimni pravi ...

Hehehehe ... "Frajerski" zapis, kot naročen za morje komentarjev, ki so vnaprej obsojeni na razpršitev. Ker je seveda kotradiktoren, kolikor laži, prikrivanja sebe in triki nikakor ne morejo sovpadat s filozofijo o pokončnih držah, samozavesti, karakternosti, pogumu ... in kar je takih zadev.

Namreč pokončen in samozavesten človek s trdno hrbtenico ne potrebuje trikov, laži, še manj sprenevedanj in skrivalnic. Je, kar je in tak deluje suvereno. Ve, da bo vedno zmagal na tak način. Zakaj? Ker se zaveda, da bo tako deležen marsikakšne ovire in moral prenesti marsikakšno breme, včasih bo ostal sam in bo moral zdržat, ampak samo na tak način se nauči prepoznavat vse trike, sprenevedanja in prepoznava strahove v ljudeh in posledična manipulativna dejanja, ker ve, katerim strahovom se sam ne vdaja. Zmaga, ker hitro odpadejo vsi triki in ljudje, ki ne morejo sledit pokončni drži, odpadejo kot usrane gate iz njegovega življenja. Z lahkoto se jih znebi, ker se kar sami razkrijejo. Vedno mu ostanejo samo najboljši prijatelji, ki so vredni tega spoštovanja. Ki so resnično pogumni in si upajo bit iskreni ... zato si zaslužijo iskreno prijateljstvo in ljubezen. Drugačnih itak ne potrebujejo, ker tudi sami trdno stojijo na svojih nogah, se imajo radi in se spoštujejo. Zato se ne bojijo, da bodo ostali brez družbe, brez ljubezni, če ne bodo manipulirali.

Nič narobe, če misliš kot misliš, ker tako občutiš, ker si tak! Ampak ne posplošuj! Ni res! Niso vsi taki! Tega ne moreš vedeti, dokler pri sebi ne odkriješ drugih vrlin in se ti temu primerni ljudje približajo. Če bi bil karakter, bi z lahkoto svojemu dekletu povedal, kakšen si. Ne bi se bal, da bi te v tem primeru nogirala oziroma bi ti bilo vseeno, če bi te. Tako si moral pa skrivat svojo plat, da bi jo obdržal. Se bojiš ostati sam? Ne bi je spoštoval, če te ne bi takega zapustila, kot te ob spoznanju zanjo pomembne lastnosti?? Hehe ... Potemtakem je tudi prej nisi spoštoval, saj tak vendar si. V tvojih očeh je bila samo naivna tepka, kakršno si zaslužiš, saj sicer bi te itak zapustila, če bi pogruntala že v začetku. Pogruntala pa ni, ker se očitno o tem nista pogovarjala. Zelo intimna vez! Če sta se, si ti moral nakladat in lagat, ker sicer ne moreš bit, tak kot si, upravičen do njene naklonjenosti. Skrivanje je to, ne ponos nase.

Varanje za hrbtom je blatenje človeka pred drugimi. Je dvigovanje samopodobe na način, ki je edino možen. Kajti tak, kot si ... eh, bi lahko ostal sam. Sprašuješ se, če ti je vrnila trike, kakršnih si jo sam učil? Uf, kako si jo moral poniževat. Ti obvladaš trike, ona naivnica pa ne ... še dobro, da te je srečala in se česa naučila. Če se je česa naučila, je to, da ni na pravi poti, da ne postavlja pravih vprašanj, da je dostopna za manipulativnost, da se je človek ob njej razkril pozno, ker tega ni upala izzvat že prej. Premalo pogumna, zaverovana vase in pokončna je bila, zato sta bila vredna drug drugega.

Seveda imaš olajševalno okoliščino, da tudi sam pristajaš na tak odnos, ker v drugo ne verjameš. Torej ne verjameš vase. Če človek sam ustvarja tako realnost, drugega tudi ne more pričakovat, ker se ne počuti vrednega drugega. V redu. Ni problema. Tak sem in hočem ostat! Ampak to nima nikakršne veze s pokončnostjo, vero vase in karakternostjo. Namreč tak človek res ne potrebuje izigravat, na trike metat in se skrivat pred ljudmi, ki naj bi jih imel rad in jih celo spoštoval. Ne moreš spoštovat tistih, ki te imajo radi, medtem ko sam pri sebi pestuješ mračno delovanje in misli, kakršnih se bojiš pri drugih od drugih. Prav si ugotovil. Ne bi je mogel spoštovat, če bi te prenašala. Prenašala te je pa lahko samo lažnivega. Takega, za kakršnega veš, da lahko človeka sam s sabo samo prizadaneš, nikakor pa osrečiš. In tega ne moreš niti sprejet nase. Eh!

Varaš druge, prevaraš sebe!!! Na vseh frontah. Tudi na moji.

Fish pravi ...

No ja, čakal, dočakal. Kje si hodila tako dolgo Simonca.

Glede ene stvari se deloma strinjam. Morda sem res malo preveč močno posploševal, vendar lahko mirno trdim, da smo vsi nagnjeni k varanju, le da pri nekaterih ne pride do fizičnega kontakta. Ali je to olajševalno, se mora vsak sam odločit, čeprav jaz to vidim bolj kot odlaganje odgovornosti.

In ko smo ravno pri posploševanju, moti me, da moje razmišljanje preslikavaš na vse ostale aspekte mojega življenja in biti, ker to ni utemeljeno, predvsem pa je napačno.
Moj odnos do monogamije nima nikakršne zveze z mojim odnosom do ljudi, ki jih štejem za svojo družino.
Celo, mislim da bi se zgrozila nad besedami, če bi poznala ali celo videla krog v katerem živim, saj je najbljižja, danes praktično izumrla hierarhija, red in tesnost, ki je za večino skoraj strašljiva. Z njimi živim. Za njih in oni zame. Ampak to je zame krog, ki je daleč nad površnostjo zveze z žensko. Vsaj ni še bilo ženske, ki bi uspela vstopiti vanj, če pa bo, bo to zame nekaj posebnega.

In spet, govoriš o stvareh, ki jih ne veš, temveč le sklepaš iz zapisa o enem trenutku. Kje sem rekel, da sem skrival pred njo moje razmišljanje in odnos. Kje sem napisal, da te stvari niso bile dorečene. Kje sem napisal, da tega ne vedno obrazložim. In kje sem napisal, da pričakujem razumevanje, oz., da se nisem pripravljen prilagodit ali sklepat kompromisov s eventuelno partnerico.

Tega ponavadi ne počneš, čeprav zadnje čase vedno bolj pogosto. In s tem, da povzamem tvoje besede, izgubljaš na moji fronti.

Triki, o katerih sem govoril, so del tega, kar počnem vso svoje življenje, in kar je del mojega življenja. Govoril sem o načinih zbiranja informacij. In moja zgroženost je bila bolj posledica tega, da sem se zavedel, da sem bil nepazljiv, kar preziram pri drugih.

Ne mi o lažeh in trikih, ker jih ni bilo. ravno zato me je dobila in to v zelo kratkem času. Ker nisem skrival, ker sem bil brezbrižno javen. Morda tudi zato, ker mi je v nekem trenutku postalo vseeno.
Poleg tega, obstaja tu še ena plat. Jaz npr. nikoli nisem zvedel, ali me je ona kdaj prevarala. In ne zato, ker me ne bi, ampak zato, ker nisem preverjal. Ker so bile stvari dorečene in je nisem hotel žaliti z vohunjenjem. Tudi ona bi morala samo vprašat. Kakor tudi je in je dobila iskren odgovor. Ampak najprej se je pa degradirala z vohunjenjem.

Obtožuješ me lažnivosti. Pa ne veš o čem govoriš. Zelo površno. ccccc

Simona,

Fish pravi ...

"Simona," na koncu zapisa je bila tiskarska pomota

Anonimni pravi ...

???? Čakal, dočakal? Je to kakšen izmed trikov? Ni dober. Razen če meniš, da sem malo usekana in sklerozna.

Nekateri so nagnjeni bolj, nekateri manj. Stvar psihe na eni in duhovnega stanja na drugi. Ampak to sploh ni bistveno. Zakaj bi se nekdo ukvarjal z možnostjo varanja pri sebi, če je noro zadovoljen in zagledan v svojega ljubimca. In če je verižni kurbir, ki hoče tak ostat, ker se mu zdi življenje na tak način, v takih odnosih blazno fajn, naj pač to suvereno živi in ne prelaga svojega bremena na druge. Naj bo svoboden in se kurba. Zakaj pa ne? Nismo vsi za vse in ne more imet vsak vsega. Zakaj sploh bi? In naslednja verzija. Pristajaš na sebi podobnega partnerja v tem smislu. Za razliko od tebe, jaz v swingerstvu ne vidim nič napačnega. Ne gre za varanje, ampak seksualni avanturizem, pri čemer dva želita iz nekih razlogov tičat skupaj. Blagor jima, da sta se našla taka. Jaz v bistvu odločitve ne vidim kot pomembnega faktorja. Še posebej pri teh zadevah ne. Hvala lepa za tipa, ki se bo nekaj odločil, celo sklepal kompromise ves togoten in potlačil neke nagnjenosti v sebi, ki jih sploh ni predelal očitno, da bi se spontano prevesile v spremembo (kar lahko doseže samo sam). Potem naj gre in se mogoče srečava drugič drugačna. Lahko pa samo fukava ali sva samo prijatelja ali cimra ali nič ... Možnosti je veliko.

Vse se povezuje. V tem ni izjem. Nisi v službi tak, doma pa drugačen. Mogoče si v službi samo potuhnjen, napet, zaigran ... marsikaj ... doma pa nabutaš vse, ki ti grejo na živce, še za tiste, ki so ti šli v službi na jetra, pa nisi imel jajc, da bi se izrazil. Hierarhij ne razumem. Kot principa. To je kot religija, o čemer imam pač mnenje, ki ne more opisovat dejanskega stanja duha in čustev zaradi principa. Je varna kletka prepričanja, ki ne priča o dejanski naravi odnosov. In očitno ne obstaja, v kolikor dopuščaš možnost, da pride tista ta Prava, ki bo posebna. Saj veš, da ne bo prišla. Ker pride takrat, ko pri sebi že veš, da si pripravljen na to, ker si v resnici želiš. Če meni nekdo reče, da želi pravega, pa ga ni ... rečem, ker ti nisi pri pravi ... hehehe ...

Torej priznavaš, da si imel do zdaj samo površne zveze? Jah, no ... kaj sem pa jaz zapisala?

Nisi skrival pred njo svojega razmišljanja in donosa? Saj sem zapisala dve verjetnosti, a ne? Ničesar nisem trdila, ampak zapisala hipotetično. In če nisi skrival, od kod potem napletanje o varanju in skrivanju? In od kod neki njena žalost, ko je ugotovila??? A je zaostala? Saj si ji povedal, da kresneš vsako, če jo le lahko in te privlači? Zakaj neki bi si mislila, da se ne bo zgodilo?

Sklepat kompromise??? Kakšne? Da ne boš, potem pa na skrivaj boš, ali da si boš vsakič, ko bi lahko, pretepel tiča? Ne štekam.

Na tvoji fronti iz tega razloga ne morem izgubljat, sicer bi se že izrazil in bi namesto besede folk uporabljal Simona, ko je to na mestu. Bral bi pozorno kot prej, ko si imel željo po tem. Ne moreš je pa imet več, ker si si nakopal breme na grbo v zvezi z besedo meni in poniknil. Jebi ga! Not my problem. Nič ni dokončno, dokler smo živi. Aja ... tudi tista vprašanja niso vprašanja, ki bi mene zanimala, sicer bi te vprašala, zapisano je bilo v drugem kontekstu. Ni se mi dalo replicirat, ker je aut in slabo bereš zadnje čase! Mislim ... mene. Trik, ki prav pride ... hahaha ... Boš videl.

Nepazljiv si bil pri trikih, ki si jih bojda itak že pojasnil ...
A potem v naslednjem odstavku pa ni bilo trikov in laži??? ... No, zdaj se pa res odloči. Ne štekam in dvomim, da tudi ti lahko štekaš.

Aja ... vidva sta bila svingerja, ki sta se dogovorila, da fukata na skrivaj, ker se nočeta gledat! Zdaj štekam! Tega iz zapisa ni bilo možno razbrat. In spet ... Ne razumem, čemu potem jok in stok z njene strani.

Anonimni pravi ...

spremljam ta dialog, pa verjetno nisem edina. eden izmed najboljših, kar sem jih zasledila na blogosu, ki se ne tičejo kake politike&medijskih zdrah&Co.
Tu se kaže na lep način smisel bloga, poanta tega, zakaj nekaj takega objavis in cemu komplexni komentarji. Držim pesti, da se še malo nadaljuje, ker je zares za spoznanje odlično.
Za Fisha je to priložnost, da sprejme in poskuša razumet še druge vidike, ki so enako relevantni, kot njegov sam, in seveda za bralce...nepremirljivo boljše kot kak jebeni življenjski učbenik :)

ampak je meja tanka...kako nekdo akseptira mišljenje drugega. zdi se mi, da odrasla, razmišljujoča, felxibilna oseba, ničesar od tega ne more vzet kot napad, samo dodatno pojasnjitev, v kolikor to želi. kam pa pridemo brez komunikacije pol :)

Fish pravi ...

Simona, dejva se nekaj zmenit. Točno veš, da se da z mano normalno debatirat in, da je nepotrebno prcanje in žaljenje. Če želiš, se lahko spustim na ta nivo in kot prvo tudi jaz začnem stavek po stavek secirat besedilo, pri tem pa vsako besedo obrnit in vzet iz mišljenega konteksta, ter ga priredit sebi. V nadaljevanju pa lahko postanem piker in ti začnem vračat.
Dokler je debata konstruktivna in imaš kaj povedat...ok. Ko nimaš več in samo še zlorabljaš besede, kar pa že vemo, da znaš( nihče ti ne očita pomanjkanja retoričnih sposobnosti), se pa umakni.
Zelo slabo prenašam žalitve in se znam spustit nižje kot si znaš ti sploh predstavljat. Saj veš... a man from low places.

Ne Simona, kakor to itak ni primerljivo z odnosom služba/dom, tudi nikakor ne drži, da ima človek na vseh področjih življenja enak način funkcioniranja.
Ne povezuj mojega načina življenja v povezavi z spolnostjo in ženskami s mojim življenjem sicer, oz. v povezavi z mojim odnosom do prijateljev ali družine.
Če imaš ti enak način na vseh področjih ok, čeprav bi se jaz na tvojem mestu vprašal ali ni to morda posledica tega, da nekaterih možnosti sploh ne živiš.

S površnostjo zveze nisem nikakor pravil tega, da je bila moja zveza z njo površna, temveč, da zame zveza med moškim in žensko, ki temelji na več kot platonskem odnosu nikoli ne more biti več kot površna. Kakor je vključena spolnost, je to eden največjih faktorjev v zvezi in to takoj postavi takšno zvezo v dosti nižji položaj kot nek odnos, ki temelji izključno na spoštovanju in ljubezni.
Zato zame izraz družina lahko in tudi nosi dva pomena. Vsako razmerje, ki se lahko poruši na podlagi spolnega odnosa z tretjo osebo, je šibko in površno.
In spet, to ne pomeni, da ne ljubim ženske, kakor tudi ne, da nisem ljubil nje. Samo sprijaznjen sem pač s dejstvom, da popolne zveze ni in, da je kratkotrajna. Ali ni zanimivo, da so včasih trajale zveze do smrti, danes pa se ljudje ločujejo. Morda zato, ker niso več obremenjeni s tabuji in vero, ter pač zaključijo zgodbo, ko je čas zato in gredo naprej.
Dokler naju smrt ne loči... ja, ampak ko so s tem začeli, je bila povprečna doba življenja 40 let. Po poroki sta živela skupaj še slabih 20 let in potem umrla ravno takrat, ko sta imela poln kufer drug drugega.
V dobrem in v zlu...aha, razen, če ugotoviš, da sem nategnil neko žensko, ker se mi je pač ponudila in sem pač užival 2 uri.
Zveze so površne, ker drugačne ne morejo biti.

Seveda ne razumeš hierarhije. Kako pa naj bi jo. Saj si edinček, ki je celo življenje bil v ospredju in to počne še sedaj. Kdaj si pa ti morala nosit breme podrejenosti, če izvzamem službo, kjer pa je ta odnos dosti bolj omejen, ker pač veš, da greš po službi domov.
Ne poznaš teh relacij, in jih tudi ne moreš realno komentirat.
Hkrati pa tudi nikoli ne boš poznala občutka, ko tvoja pozicija v neki družbi temelji na dejanskem spoštovanju in dosežkih, ne pa na s promocijo ustvarjenem ugledu, pa naj bo to v svetu umetnosti ali družini.

Ne, nisem skrival svojega razmišljanja. Vedela je, kakšno je moje mnenje o praznih obljubah, takšnih kot je zvestoba do groba.
Nikjer pa nisem rekel, da se bo kadj karkoli tudi zgodilo. Ko se je, je bila njena žalost razumljiva. Konec koncev sem tudi jaz bolel, ko sva šla narazen. Pa sem bil jaz tisti, ki je spal z drugimi. Ampak to ni imelo vpliva na moja čustva do nje, kakor tudi ne na občutke, ko veš, da se končuje skoraj 10 letno razmerje.

Btw...daj si malo razčisti pojme, kaj je kurbirstvo. Kje je razlika med nekom, ki pač nima težav z seksom za eno noč, ter kurbirjem.
Potem si pa še razćisti kaj je to pojem Attention whore, ko boš ravno pred slovarjem.

Ja, zame je kompromis, če se odločiš, da ne boš spal naokrog, ker te partner prosi, da tega ne počneš, kljub temu, da se tebi sama spolnost z drugimi ne zdi nič posebnega. Tu priznavam, da je to težko štekat, ampak daj ti tudi meni priznaj malo prostora, v katerem sem pač drugačnega mnenja.

Tudi jaz ne vidim v swinganju nič napačnega. Rekel sem le, da me ne privlači. Vsaj ne posebej.

Zdaj pa še enkrat. Ne žali me s takšnimi varjantami, kot je bil npr. zadnji odstavek. Nikjer nisi mogla prit do zaključka, da sva svingerja. Če pa si to pobrala iz mojega zadnjega odstavka, v katerem sem govoril o špijuniranju, potem te morda zares daje skleroza. Če te ne, potem žališ. Tega ne počni.

Fish pravi ...

Ana, me veseli, da uživaš. Tudi meni ni problem oz. mi je v veselje diskusija. Čeprav kot praviš, je meja tanka. In ne maram prestopov. Sploh na papirju, ko ne morem klafutit.

Anonimni pravi ...

Škoda, ker si se spustil na tanek led poskusa kontrole v dialogu na podlagi definicije žaljenja. Pojma nimam, zakaj bi bilo moje mišljenje, da bi posledično lahko rekli, da gre za svingerja, ki se nočeta gledat, žaljenje. Še posebej ob tvojem dodatku, da nimaš nič proti svingerjem, samo sam ne bi tega prakticiral. Saj lahko odgovoriš, zakaj ti ne meniš tako. Neverodostojen je tudi apel, da postaviva mejo v dialogu, posebno pazljivost, kaj naj bi nekoga žalilo, potem pa kar sam takoj v repliki postrežeš s kurcanjem, kako neki je potekalo moje življenje, ker sem edinček, kakšnih relacij ne poznam in celo, kakšnih občutkov nikoli ne bom poznala in celo, katerih pojmov ti kar veš, da nimam razčiščenih. Hmmm ... V repliki ani, kar dojemam kot šalo, pa celo navedeš, kako se na papirju počutiš prikrajšanega, ker ne moreš delit klofut. In to še ni konec. Kliknem na blog Prašnikartoni, kjer mirno sipneš žaljiv komentar na račun Gartnerja, takšen, ki verjetno ni posledica poglobljenega psihološkega diskurza, ampak se ga da nalepit marsikomu. Praviš, da jaz to počnem? Mah, tega si nisem dovolila niti na račun Fetalija v svojem blogu, pa kakšen vik in krik je nastal izključno zavoljo opisa določene situacije, ki je dejansko obstajala. Hierarhija dovolilnice za žaljenje po stopnji priljubljenosti in posledičnih odpustkov v določenem krogu mogoče? Hehehehe ... Ne vem, kdo bi lahko postavil verodostojno mejo, vem pa, da se meni s tem ne ljubi na tak način ukvarjat in da ločim žaljenje brez namena po diskurzu. Osebno imam pa pač svoje replike.

Hierarhije same po sebi zatirajo dušo in služijo namenom kontrole, zatiranja v prid posvečenim ne glede na zaslužnost. Šef v službi? Od tod pojav izraza mobbing. Ugotovitev: Stopnja registriranega mobbinga v Sloveniji ni nizka, ker skoraj ne obstaja, ampak ker ga podrejeni ne zaznavajo kot mobbing, za razliko od drugih evropskih držav, zavoljo mentalitete, da si šef lahko dovoli nespoštovanje do podrejenih. Enako v družinah. Kjer vlada hierarhija, da otrok mora spoštovat starše, ne glede na to, kako postopajo z njim, je otrok brez pravic, torej svobode duše in dočutevanj. Zato potlači upravičeno prizadetost, ki se kaže v takih in drugačnih simptomih. Namreč odvzeta mu je možnost, da si sploh upa priznat, da je imel starše, ki niso samo dobri. V Indiji imaš kastni sistem. Tako se tudi poročajo. Tam poroka nima veze z ljubeznijo, kaj šele spolnim privlakom. Na podoben način tudi pri nas v starih časih nujne veze ni imela. Življenjska doba je irelevantna. Zakon po takih principih lahko traja 60 let brez ljubezni, kaj šele zaželenega seksa. Poroka je bolj ekonomski konstrukt, pri čemer je bilo dekle v podrejenem položaju izbire in last moškega. Ni bila neodvisna. Ločitev ni prišla v obzir. Saj se je moški lahko z odpustki kurbal, ženska nikakor brez katastrofalnih posledic z oznako kurba v paketu. Hvala lepa za take zglede. Vem, da gengi temeljijo na hierarhiji, vendar pa je zame Scorsesejev Goodfellas odlična črna komedija, ne pa poduk o zveličavnosti hierarhij. Zaslužnost je opoteča v trenutku, ko temelji na absolutnih karakteristikah, ki so lahko celo z rojstvom pogojene in tem povezanimi privilegiji (šef podjetja je lahko sinko s predhodno dobro doto ali srečo na borzi), v nobenem primeru pa zame ne more zahtevat avtomatskega spoštovanja v vseh kategorijah. Spoštujem tistega, ki ga resnično občutim kot spoštovanja vrednega v določeni kategoriji.

Menim, da človeka nista dva, niti trije, ampak je lahko samo eden. In da se njegovo delovanje na enem področju navezuje na delovanja na katerih koli drugih področjih. Ker osnovna shema mentalitete, čustvenega in duhovnega nivoja je na vseh področjih enaka. Da se drugače obnašaš na primer med svojimi moškimi prijatelji in jih bolj spoštuješ, vključno s hierarhijo, se po logiki stvari navezuje na tvoj odnos do žensk in površne odnose z njimi, vključno s polaganjem manjše vrednosti zvezi z žensko. Tudi tvoje mišljenje je posledica tvojega delovanja in obratno. Ne pomeni, da si odkril formulo manjvrednosti zveze z žensko v primerjavi s prijateljstvi in hierarhijo med moškimi ... To si samo ti. Povsod ti.

Attenton whore je na primer Paris Hilton. Ker sama ne ponuja ničesar, razen svojega imena, ki ga je podedovala in s tem povezanim vzbujanjem pozornosti. Ni pa attenton whore nekdo, ki vzbuja pozornost zavoljo svojega pridonosa družbi na določenem področju. Umetniškega, intelektualno - duhovnega, kot športnik ... Bolj ko je pozornost premosorazmerna z dosežki, bolj je utemeljena.

Ni postavljena ločnica kurbirstva na podlagi števila seksanja za eno noč. Kurbirstvo je pravzaprav "state of mind". Seveda je povezano z ločevanjem telesnosti od duše. Kar je nemogoče. Namreč duša je vedno v telesu, skoči iz telesa šele ob smrti. Zato je zame to eno izmed vprašanj v povezavi s "state of mind". Sfera psihologije in spet ... ne pogruntane formule, definicije seksa ali ljubezni. Povezano je s predstavami v glavi, psihologijo posameznika.

Zvestoba do groba so sigurno prazne obljube, ker ne moreš vedeti, nima pa to nikakršne zveze z iskrenostjo in zaupanjem v odnosu. Tudi če zvestobe ne obljubiš, še ne pomeni, da si hkrati obljubil varanje za hrbtom.

Kompromisi. Kakor je komu volja. Če nekdo sprejme kompromise in verjame vanje, naj. Jaz ne. Ne želim, da mi je nekdo zvest, ker se je tako odločil, ker sem jaz prosila, sicer pa z veseljen ne bi bil ... hehehehe ... Pričakujem popolno zvestobo brez kompromisov, zaradi želje, zaradi tega, ker ga sploh ne privlači fuk z drugimi, ko pa se zadeve spremenijo pričakujem spoštovanje, torej obvestilo o spremembi stanja, da se imam enakopravno pravico odločit o nadaljnjem svojem ravnanju na podlagi novega stanja.

Vohunjenje? Ne more obstajat, če obstaja spoštovanje. Namreč čemu bi izgubljal čas z vohunjenjem, če si mnenja, da je partner tako iskren in te tako spoštuje, da boš na vprašanje dobil iskren odgovor. Zakaj bi praskal za dokazi? Če vohuniš, pomeni, da si mnenja, da dokaze potrebuješ, ker veza ni zaupanja vredna.

Fish pravi ...

Morda res nisem bil dovolj nazoren. Ko sem govoril o žaljenju, sploh v povezavi z zadnjim odstavkom, nisem mislil, da me žališ, ker praviš, da sem svinger. Žalila si me, ker sem prepričan, da nisi mogla pobrati tega zaključka in si to le uporabila kot provokacijo. Kar je nepotrebno in predvsem izpod tvojega kot tudi mojega nivoja. Seveda sem malo vrnil na enak način. Bedno kaj?

Vseeno pa resno mislim, da ne moreš razumet relacij v takšni, specifični družini, ker je nisi imela priložnost doživet. Filmi kažejo le interpretacije, medtem ko sam nisem prepričan, če sem sposoben to obrazložit, kljub temu, da živim te odnose.

Halo, ne primerjaj tega z Prašnimi kartoni. Jebe se mi za Gartnerja in se z veseljem malo pošalim kot tudi žalim. Kaj pa je on meni. Da ne omenjam, da v resnici nimam nobenega spoštovanja do njega, sploh po tem, ko sem prebral kak njegov post itd.
Midva pa mislim da sva daleč nad tem, glede na to, da se poznava, in da, no, vsaj jaz lahko to rečem, imam do tebe le neko spoštovanje. Zato se trudim diskutirat s tabo in ne čutim potrebe po degradaciji tega odnosa.

Čakaj, seveda sem to jaz. Ampak moja ravnanja temeljijo na mojih razmišljanjih in ne obratno. Zato lahko imam do nečesa tak odnos, do nečesa drugega pa drugačen. Osnova o kateri govoriš, je vsaj pri meni razmišljanje. Vedno se začne iz nič in je posledično neodvisno od ostalega. Morda ravno zato tolikšna ekstremnost v nekaterih stvareh.
Zato ne, nikakor se ne strinjam s to preslikavo na moje celotno bitje.

Simona, mislim, da imava temeljno težavo v tem, da ne razumeš mojega odnosa do žensk.
S čisto vsako žensko, s katero sem bil, sem bil zaradi dejanske želje po njej. Zato kurbirstvo, ne glede na to, kako ga definiraš, tu notri ne bo našlo mesta. Navezalo se bo nanj le, če ga boš povezala s številom žensk, kar pa mislim da je šibka povezava.
Samo spoštovanje do žensk, se pri meni ne razlikuje od spoštovanja do moških.
Nikakor ne menim, da smo enakopravni, ker nismo in nikoli ne bomo. Konec koncev enakopravnosti ne priznavam niti med istim spolom. Spoštujem pa vsakega posameznika toliko, kot mu pač pritiče po mojih kriterijih. Ti pa so za vse enaki. Tudi zame.

Ha. Zdaj pa poglej tole. Poglej iluzornost in nesmiselnost tega, kar pričakuješ od svojega partnerja. Ne samo, da pričakuješ nekaj nenaravnega, saj ne moreš pričakovati od zdravega človeka, da mu ne bodo všeč tudi drugi, da ne bo sanjaril, da ne bo pomislil... to, da pa tega ne stori, to je pa že kompromis. Torej pričakuješ od njega, da bo delal kompromise, hkrati pa se bo lagal, da jih ne rabi delat, ker si ti edina... pa že. Poleg tega, a si sposobna tukaj izjavit, da ti nikoli ne sanjariš o kom drugem, medtem ko si v zvezi. V tem primeru si ali edinstven fenomen ali pa lažeš. Ker če temu ni tako, draga moja, delaš kompromise za kater trdiš, da jih nisi pripravljena sprejemat.

Seveda, saj to sem trudi jaz mislil. Vohunjenje je bilo tisto, kar je ponižalo tako njo kot mene. Ne kaže pa na to, da bi jaz ne bil iskren. Le na to, da je njena človeška narava menila, da obstaja možnost, da nisem. Morda zato, ker ji je hkrati govorila, da je tudi sama krvava pod kožo in da ljubezen ni dovolj. Da znajo biti nagoni močnejši.

Ne vem zakaj, ampak zdi se mi, da postaja debata konstruktivnejša. Sem pa malo razočaran nad dejstvom, da vsi ostali molčijo.
Kar me pripelje na obrazložitev tistega čakal/dočakal. Ne, ni bil poceni trik. Bilo je dejstvo, saj sem vedel, da se ti bo zdela tematika dovolj težka, da boš vskočila. In imel sem prav.

Eno vprašanje. Hipotetično. Ali lahko torej sklepam, da zaradi tvoje želje po predanem partnerstvu, torej ne bi mogla biti v zvezi, kjer bi bila ti ljubica nekega poročenega moškega. Bi tu kompromis opravičila s tem, da bi rekla, da to je pa čisto nekaj drugega. Da imaš pa le predstavo o tem, da obstaja več vrst in intenzitet odnosov. Bi to pomenilo, da torej le sklepaš kompromise, takšne, ekstremne, ko gre za želo imeti intimen odnos. Saj to je kompromis, če pomisliš, da tisti poročeni fuka ponoči svojo ženo, podnevi pa s tabo deli posteljo. Bi to pomenilo, da imaš dvojan merila? Čisto hipotetično seveda.

Še tole. Morda ti ne ustreza izraz površnost zveze. Oz., morda ni najbolj primeren.
S tem sem želel povedat, da je vsak odnos med moškim in žensko, v veliki meri povezan tudi s spolnostjo( če ni platonski). To takšno zvezo hkrati obremenjuje, in jo dela ranljivo, saj je spolnost človeku naravna in povezana tudi z nagoni. Nagoni pa presegajo priučene vrednote, ustvarjene v dobi socializacije, bolj kot ne namenjene redu in miru.
Zato je platonska zveza močnejša. Ni obremenjena z nagoni in stoji na trdnejših tleh.

Anonimni pravi ...

sej mam jaz namen še kako dodat recimo...sam rabim navdih, ker mi precej v glavi opleta na to temo, pa da ne bi doživela vanzemaljski naskok misli v ta okenček, kamor pišem...morm se skoncetrirat :)

p.s.: največ knjig je v 21.stol na temo partnerskih zvez (love, sex and gender thing)...booooožžžeeee...o tem se bo govorilo do večnosti, resnično se da vedno nekaj pametnega povedat. men se pa itak že meša od te literature, pa še začela nism prav. ampak bomo nekaj modrega istisnili iz tega, bomo, bomo...no, še rečem kako v bližnji prihodnosti...

Sweets pravi ...

fish!! ok all i could figure out here is that you and ana had a looooong discussion about something... call me sherlock ;-) pity there isn't a translation option somewhere, we miss u dude!
;)~

Anonimni pravi ...

sweetass...hehe, dialog mostly between Simona and him :) Now, I'm preparing to give another opinion from my poitnt of view...it would be great if other people, not just slovenian, would join this thopic about intimate relations and other sexual practicies...but it's decision on Aljaž of course or use slovene - english dictionary ;)

Sweets pravi ...

ana! thanks for wring a reply and in english!!! sounds very intersting to say the least... go on~ waiting in anticipation to hear your point of view...!!

please fish...english??

Anonimni pravi ...

sweetass .. it would be definitelly a blast to have a discussion wider (geographically)!
Basically ... he cheated, was cought, she left. He is not sorry about cheating (sex urges are natural, fidelity/monogamy is a social invention), but he is sorry about hurting her.

So, it'a all about men and women :) Yet again. So what is your opinion on this .. is it really unnatural for a person to be faithful to the partner?

Anonimni pravi ...

Uf, kakšne kače se sprovajajo. Me že kar prst boli od rolanja navzdol ...

Ne, ne ... Če bi dejansko obstajalo na obeh straneh varanje kot sprejemljivo, bi lahko rekla, da gre za svingerja, ki se nočeta gledat. No, ampak pustiva to.

Nisem pristaš teze, da človek nima pojma o zadevi, ki je sam ne živi, ali je ni doživel. Včasih ve celo več od akterja, ki znotraj kotla ne more videti celotne perspektive. Reciva temu ptičje perspektive. Seveda pa bolj ali manj glede na dojemljivost. Da ne omenjam potem še različnega doživljanja določenih izkušenj različnih ljudi. Kakšna zmešnjava! Pa ni. Vse je bolj ali manj samo bolj ali manj za posameznika pomembna lekcija o nečem.

Hmmmm ... Meni se v resnici za nikogar ne jebe ... nekako se skušam ravnat po načelu do vseh enaka načela, čeprav imam, of course, določene ljudi veliko raje kot druge in se nivojsko z njimi bolje ujemam. Nič pa ni dokončno ... hehehe ...

Mah, veliko bom spustila ... ker sva nametala preveč na kup, zato preskočim na srž debate. Ljubezen.

Praviš, da ponujam iluzije??? O naravnem ne bi diskutirala, ker je naravno vse, kar obstaja. Ni formule. Vedno me zanimajo smotri.
A si ti sploh bil že kdaj zaljubljen???? Namreč s tako lahkoto govoriš, kako normalno je, da sanjariš od drugih, si poželiš druge ... hehehe ... Ne, ko sem jaz očarana od nekoga, ne sanjarim o drugih, ker bi to pomenilo, da nisem očarana dovolj, ampak pač delno. Morda zgolj zadovoljivo, kar bi tako tudi tretirala in izražala. Ko sem očarana, pričakujem logično posledično fenomenalen seks, torej ne iščem boljšega drugje. Čemu bi želela slabšega???? Zato ne pričakujem nikakršnih kompromisov, ampak preprosto to, kar sem sama sposobna doseči od sebe in posledično nudit. Saj sem ti napisala, da gre za "state of mind", dodajam še "state of soul". Erotika ima z vsem skupaj bistveno povezavo. In erotika ni goli seks, ki ga po svojem prepričanju iz nekih koristoljubnih (torej prestrašenih) razlogov moraš nudit. Ali če se čutiš prisiljenega, morda tudi si (prostitucija). In zdaj sva pri vprašanju ljubimkanja s poročenim. Zakonska zveza je nekoč potekala na erotičnem terenu sorazmerno z logiko prostitucije in poteka marsikod še danes. Zato pride ljubica. To ne more bi enako obratnemu poteku dogodkov, ki se mu reče varanje partnerja. Ko se pojavi ljubica, ta sporoči, da je partnerstvo, ki je nastalo pred njo, v škripcih. Ona ne pade z neba kot motnja v sistemu, čeprav bi si jo varajoči želel tako razlagat, ker se v partnerstvu bolj ali manj prostituira pod utvarami drugih razlogov, ki jih pakira v rad imeti ali celo ljubezen. V resnici gre za izgovore na otroke, strah pred maščevanjem partnerja preko otrok ali vezanost na materialne zadeve. Kot v starih dobrih časih. To z ljubeznijo nima veze. Ljubica ve vse nujno. Ona ni prevarana. Prevarana je žena. Problem varajočega je njegov odnos z ženo. Ni problem ljubice. Problem ljubice je njen odnos z njim. Če je sploh problem. Lahko ni. Če je ljubica v fazi življenja ali tip ženske, ki ji ustreza, da obvladuje erotičen svet partnerja in s tem povezano veselje, je zanjo lahko dejstvo, da določena forma, ki pritiče ženi, ni njena obligacija, je lahko srečna zelo. Še posebej ko opazuje, kako je njen ljubimec iz dneva v dan bolj nor nanjo in iz dneva v dan bolj trpi, ko mora domov ... hehehe ... Ljubica v tem oziru ne more čutit slabe vesti do žene, ker ji je podzavestno, če ne zavestno jasno, zakaj je vstopila v to razmerje. Da žene v bistvu ni več. Njen ljubimec se ji lahko celo smisli, če se čuti obveznega, da se doma celo prostituira. Kar lahko sproži celo sovraštvo do žene, ki ga hoče obdržat na tako jalovih temeljih, saj zagotovo čuti, da mož ni več z dušo pri stvari, ampak samo še z razumom. Potem se seveda začnejo odvijat lahko naprej zanimive štorije taktiziranja in avtosugestij, ki krhajo relacije na obeh straneh in je popolnoma vseeno, kako se razplete. Pri čemer se je treba vedno zavedat, da ljubica ali ljubimec vedno zmaga. Ker ali dobi razcepljenega ali ga pa izgubi. Ampak tudi če ga izgubi, ima ona priložnost oditi naprej, nekaj potegniti iz vsega skupaj za naprej, dva, ki pa obtičita skupaj, ko je med njiju že vstopila nova oseba, sta mrtva. Je konec. Edina rešitev prava možna je, da se razideta in se morda čez daljši čas, ko transformirata izkušnjo v spremembo pri sebi, neodvisno drug od drugega, spet najdeta. Kar je tako, kot da bi se srečala znova. Sicer je vez gnila in pika in nikoli ne bo več dobro. Prišla bo nova ljubica. Stoprocentno. Ali pa bo zavladala mizerija kompromisov in zveze kot vodenje nekakšnega podjetja. Zveze se preprosto zaključijo v svojem poslanstvu in to je treba sprejet, sicer se po mojem mnenju človek samo zavira in zatira.

Kaj si misliš o tantrizmu?

In ja, bila sem ljubica. In ne ... nič me ni obremenjevala misel, da gre kdaj spat z ženo. Saj sem vendar prišla za njo. Prišla sem pomagat razsut njuno skrhano vez ... hehehe ... To ni isto, kot bi bila žena jaz. Če bi bila žena, bi ga poskusila obdržat ... Ko bi ostal, pa bi ga tako zapustila, da bi se mu kar vrtelo v glavi.

Ker dobro vem, kaj lahko pomeni varanje, jaz varanja ne odpustim nikoli, kaj šele da bi si pred njim zatiskala oči.

Sweets pravi ...

hi all!! i really appreciate you including me...

i think it all depends... if you are in a committed relationship there should be certain rules otherwise...what's the point... there are certain "relationships" that should be defined and the rules verbalised... a friend of mine has a fuck~buddy system... she doesn't want a comitted relationship but she wants regular sex... so she has a discussion up front with the guy... and rules are set... no contact, no dates, only contact when you want to hook up, that kind of thing... if anything starts being romantic, she pulls out... if people had these types of rules i think less people would get hurt... i think for some people, especially most men, the traditional type of relationship... being faithful to one person is definately a very difficult concept to understand and to want to follow~ ... and nobody can judge you anyway, you are what you are... but to not be upfront about stuff like that could cause huge shit... some people i think are just not capable of a comitted relationship... but they should know this about themselves and not commit... then nobody gets hurt... us girls have a tendency to want a man only for ourselves... any woman, or most, would tell you that to "share" a man would make her go insane...

ok so who cheated on who, was it fish?

Anonimni pravi ...

OK še jaz na to temo. bom poskusila biti kratka, ker se mi ne da na dolgo. Aljaž-pa še kako te razumem. In razumem celo protislovje tvoje izjave, da ti je bilo hudo, da ti je bilo žal, ker si jo ranil, vnedar nisi obžaloval storjenega. Razumem, ker to prihaja tudi iz mojega bistva, takšna sem. Nisem monogamen tip človeka in, da potrebujem družino in varnost in ljubezen. In ljubezen ni enako zaljubljenosti. Tudi jaz sem bila zaljubljena v svojega moža, ker sem nanj sprojecirala nekaj stvari, nekaj stvari je bilo res tam, tako enkratnih in resničnih, da sem bila res navdušena, saj sem mislila, da kaj takega na obstaja. Ker je moj oče npr. precej rita od moškega, moj mož pa trd jekel, ki je totalno upogljiv pod rokami ženske, ki jo ljubi. In samo njen! Kadar obstaja varianta, da mu je neka ženska spolno privlačna, se teh občutkov celo prestraši, ker je v svojem srcu lojalen človek in v svoji glavi verjame v poštenost in spoštovanje.
In jaz, oh jaz...vem, da je težko imeti srečo naleteti na takšno perfekcijo človeka več kot enkrat, pa tudi če bi bilo, ga ne bi zamenjala za nič, ker ga imam rada, tako prekleto rada in ker ga spoštujem. amapk dragi moji, vidite zaljubljenost je blodnja, tako sladka in privlačan blodnja, omama, intenzivnost....In po defaultu si zaljubljen lahko samo v nekoga, ki ti je tujec so to speak. Ker spolno privlačijo nas tujici (vsaj mene oziroma moje pleme-)in ne prijatelji ali bratje in očetje. In po nekem določenem času se ljubimec vedno začne spreminjati v brata, najboljšega prijatelja. sevweda še obstaja seks, celo dober seks....amapk poželenje ni več tisto divje, nroro, vseobsegajoče...ker je v odnosu vse preveč brat ali očeta ali prijatelja. Seveda lahko odideš-ampak zakaj bi odšel, spolno vzurjenost, zaljubljenost...sem doživela že velikokrat in točno vem, kaj je za tem. Ljubezen, ki jo občutim do moža je veliko več od tega. Ampak energija in moč, ki pride od poželenja (ki ga lahko čutiš samo do tujca-ne tujca dobesedno temveč nekoga o katerem imaš še vedno iluzije in ga še vedno zastira koprena skrivnostnosti))je nekaj kar me bo vedno veliklo in mamilo...ta občutek... na katerega sem usmerila toliko svojega življenja in ga sedaj poskušam usmeriti še na druge stvari, kot bivši zasvojenec, ki zašteka, da je poleg heroina okrog nejga tudi svet, barven in lep in privlačen....vednar mu bodo ob omembi heroina vseeno zatrepetale roke in se mu bo v grlu nabrala slina...tako nekako je to. Seveda bom vedno želela, imela dneve, ko si bom želela svojega moža bolj in dnevi, ko si ga bom želela manj. In zavest, da mu nočem lagati, da ga nočem prizadeti, da nočem uničiti tega kar je med nama za nek rush-katerega itak že poznam v nulo. Kaj je torej rešitev? Je ni. Lagala mu ne bom ,laganje je bedno, in sram bi me bilo pred samo seboj. pa vendarle a ni že tole laž...tole moje pisanje, ki mu ga zagotovo ne bom pokazala, čeprav on te moje občutke pozna....ker se mu ne pretvarjam......kot se ne pretvarjam sebi....teoretično.
Me je pa nekaj zmotilo Aljaži, in sicer o intimnosti, ki jo omenjaš, med dvema moškima-kamor ženska ne more. Sicer vem zakaj to doživljaš na takšen način, tipično je za moške, ki so kot otroci odraščali brez očeta....in ga iščejo in malikujejo ta odnos....pa vendar intimnost ne more biti odvisna od spola. In, če resničnone dojemaš spolnosti kot umazane...potem tudi ne uvrščaš ženske na kurbe in Marije. Oh shit a nisem rekla, da ne bom dolga?
Pa se nisem niti dotaknila Simonine ljubica izkušnje in pridala svojega lončka. Na kavi, Simona, je predolga.

Anonimni pravi ...

Hotela sem reči, če resnično ne dojemaš spolnosti kot umazane, potem ne deliš ženske na Marije in kurbe. Saj ne, da sem to pri tebi zelo močno zaznala-ampak samo zaslutila delček tega....

Anonimni pravi ...

no to je bila vanja, zeza me to vpisovanje

Anonimni pravi ...

Well ... all these theory crap is very easy to talk/write about, but when it comes to reality ... Both sides are usually just to damn "human" to follow the fucking theroy. Why ... if teh guy tells her, he sleeps round - she still doesnt want to lose him so she pretends (even lies to herself) she's OK with it. Yeah right ...
If she does admit, she doesn't want to be in such a relationship, he will lie to keep her. But the urges are there .. and he will cheat.

It's just fucking impossible to control feelings and emotions. The rational part is usually not strong enough ... because it's natural.

Usually people know they are being cheated on, but still stay ... it takes a lot to be and stay proud as an individual.

Anonimni pravi ...

@Vanja:
Pa smo spet pri state of mind and soul. Osebno ne vidim problema v tem, da ti lahko sočustvuješ z Aljažem, ker si mu podobna v nečem, jaz pa na primer ne, ker funkcioniram v sebi drugače, ampak v upoštevanju celote (s tem mislim na možno konstruktivnost debate). Vidva z možem na primer sta dva. Nisi samo ti, pri čemer se pač mož vklapa v tvoj koncept in ni pomemben s svojim aspektom, ampak ga, ker ni prisoten, zgolj okarakteriziramo kot stranskega igralca, ki morda nečesa ne more razumet. Zato se mi zdi aspekt Aljaževega obžalovanja, ker je partnerico prizadel irelevanten v svojem obžalovanju. Koga briga njegovo obžalovanje, ko je vendar vedel, s čim jo lahko prizadene, pa je vseeno tvegal raje to, kot da bi upošteval njen problem in je mislil samo nase. Ne, nanjo je mislil toliko, da mu je žal, ker ni bolje skrival. Če je tvoj mož na primer srečen s tabo, ni problema. Problem bi nastal takrat, ko bi ga ti s svojo drugačnostjo prizadevala, medtem ko bi bila ti z njegovo drugačnostjo sila zadovoljna ... hehehe ... in bi pričakovala, da te on pač sprejme in pika. Kot je izpostavila sweet girl dobro. Čemu prevarani, ki hipotetično vara, tako ponori, če je prevaran. Obstaja še hujša igrica. Nekdo, ki se rad zaljublja na vse strani, si izbere partnerja, ki takšen ni in ga počasi in vztrajno muči. Nekateri celo takšne sle po zaljubljanju ne čutijo, v kolikor ob sebi nimajo zvstega partnerja. Šele to podžiga njegovo plat medalje. Nesrečnik prevarani se tolaži, da se bo nekaj spremenilo ali raje trpi ob človeku, ki ga s svojo osebnostjo muči, je prav tako soudeležen. Saj trpi, ker ima problem, da ga privlačijo ljudje s tem sporočilom. Ali se ne počuti vrednega sebi enakovredno čutečega partnerja ali pa je v resnici egocentrik, ki želi občutit zmagoslavje, ko nekoga spremeni po svojem vzorcu ... Vsekakor menim, da problem ne more bit rešljiv vzajemno, ampak gre za predelanje svoje lekcije pri sebi in s sabo, brez obremenjenosti, da na primer želiš partnerja obdržat. Takrat taktiziraš in si pljuvaš v skledo, saj se ne more skristalizirat prava narava problema.

Zaljubljenost je po mojem mnenju neupravičeno zaničevana in ljudi oddaljuje od srži tega nagnjenja, ki izbira po karakteristični logiki posameznika in se temu primerno razlikuje pri ljudeh. In zanimivo ... najbolj razvrednotijo zaljubljenost ljudje, ki se hitro zaljubljajo in najbolj odvzemajo vrednost seksa tisti, ki neverjetno radi seksajo čim več in čim bolj na razne strani ... hehehe ... Zaljubljenost je pomemben povod za zvezo, ki priča o naravi človeka, v kaj, kako in na kakšen način se zaljubi. Zveza, ki nastane brez povoda zaljubljenosti ima drugačne karakteristike, ki so bliže mentaliteti tistih starih časov, ko se ljubezen sploh ni enačila s poanto poročne zveze, ampak so se izpostavljale druge vrednote, ljubezen pa bi si morali nekako pridelati v partnerstvu.
In v kolikor opazujemo pri sebi osebnostne spremembe, bomo z lahkoto opazili, da se tudi ne zaljubljamo več na podlagi enakih provokacij in ne zaljubljamo se več v enake ljudi. Morda se sploh ne zaljubljamo več niti tako močno, kaj šele tako zlahka. Zaljubljenost ponudi možnost, da se učimo o sebi in lekcija se lahko zaokroži hitreje ali traja dlje. Ljubezen do soljudi pa je v vseh primerih v spoštovanju in upoštevanju drugega. Skratka, ljubezen se lahko celo odrazi v svoji najvišji lepoti takole: "Ljubi moj. Zelo te imam rada in zelo te spoštujem, zato menim, da se morava raziti, kajti zaljubljenost vame, kakršna sem, te preveč kaznuje in boli in nikakor ne moreš razrešit ob meni svoje nesreče, svojega nesprijaznjenja, svoje bolečine, ker sem jaz ta, ki ti odpira neozdravljeno staro rano in ne boš me hotel izpustit iz rok, dokler ti ne uspe, a uspelo ti ne bo, ker sem ravno jaz simbol tvojega noža. Sooči se z njim, preden te uničim in se navadiš na nesrečno življenje z mano."

Tako nekako. Idealistično ... vem.

Anonimni pravi ...

Simona

Iz tvojega pisanja dobivam občutek, da se ti zadeve, ki jih sama ne čutiš, ne zdijo možne.
To, da Fish (ostanem pri nicku, ker ga osebno ne poznam) obžaluje ... pred letom, dvema bi enako goreče in popolnoma iskreno/pristno kot ti zagovarjala, da je to nemogoče. Danes ... ne, da razumem, ne, da sprejemam ... le menim, da mogoče pa je tako. Pri nekomu drugemu. Jaz na taka "pravila igre" ne bi pristala, mi niso lastna, a to ne izključuje možnosti drugih, da se tako "igrajo".

Ljudje smo v osnovi ... malo prestrašeni:)

Anonimni pravi ...

@nemirna:
Se popolnoma strinjam s tabo. Ampak saj ravno to sem poudarila pri repliki Vanji. Da v kontekstu srži debate ne vidim toliko poante v tem, kdo lažje sočustvuje s kom in razume, ker je tudi sam podoben, ampak bolj v odstopu od svojega čustvovanja in izpostavljanju poante enega, drugega ali tretjega. Vsak ima svojo zgodbo. Lahko si jo napišemo, rečemo hvala in nasvidenje ... hehehe ... ampak verjetno si želimo, da bi prišli do nekih vmesnih zaključkov, kaj s takim ali drugačnim ravnanjem pravzaprav povzročamo sebi in drugim in zakaj. No, vsaj jaz pišem in komuniciram iz tega razloga.

Zato tudi jaz popolnoma verjamem, da je bilo Aljažu resnično žal in da resnično vidi edini problem samo v tem, da ni dovolj uspešno varal. Ampak kaj to komu pomaga? Ne verjamem, da njemu, niti njegovim partnericam, še manj meni, ki lahko razumem ali ne razumem. Razumeti je zame šele začetek razprave.

Anonimni pravi ...

Dokler ljubljena oseba ne ve, da jo varaš, varaj tako, da ne bo nikoli izvedela! Dokler ne ve, ne boli!

Anonimni pravi ...

@anonimni:
Bahahahaha! Vsak prevarani v sebi ve in še kako čuti, da je prevaran, samo da ga boli, in še kako boli, navidez nekaj drugega, za kar misli, da še vseeno lažje prenaša. To je abeceda razumevanja pomena odnosov. Velikokrat še bolj boli in tepe, česar ne veš, kot tisto, kar veš in se z bolečino spopadeš.

Kdo si je izmislil to floskulo in jo kot virus spustil med ljudi. Tega bi rada spoznala.

Anonimni pravi ...

Ne ne ne-tudi jaz se ne strinjam s to floskulo. Ker, če se bom zlagala svojemu možu, bo to občutil. Ker me čita. In čuti. In nisem monogamna oseba po duši-prav zaradi moje zaljubljivosti. In tudi to je res, da sedaj zaljubljam drugače, inda se v bistvu že dolgo nisem, oziroma ko sem skoraj se, sem obstala na robu. Ni tako preprosto! in moža ne varam, ker ga imam rada in ker ga nočem prizadeti amapk v bistvu, svojem bistvu pogrešam vse to kar sem prej napisala o zaljubljensti. in ne, zaljubljenost ne zaničujem, takrat sem najbolj v stiku s svojo muzo, je pa cheap high...baziran na vsemu kar sem napisala prej...pa vendar zelo intenziven. In ne ne seksam kar povprek, ne zaljubim se kar povprek...ampak to so dolge zgodbe...in srečna sva, samo sem nemirna nemirna v svojem bistvu...pa vendar ali to pomeni, da nja bom obsojena na pregnanstvo....dom mi je pomeben in za moža bi naredila vse na svetu. Protislovje-ampak who said things are simple.

Anonimni pravi ...

Simona, to sem napisala tebi. in da, strinjam se, da je Aljaž mislil samo nase. Amapk zame je ljubezen tudi ujetost...tako funkcioniram....in, da prijatlejem ne lažem, načeloma...in tako nočem biti v poziciji, ko bi morala lagati možu. Tako sladke in dobre rjave oči ima. sicer pa si lepo napisala, predvsem tisto o zaljubljanju, kis e skozi osebnostno zorenje spreminja.Nek psiholog je rekel, da je osebnostno zrel človek tisti, ki se ne zaljublja. vem, po tvojem prejšnjem pisanju, da se ne boš strinjala-ampak napiši mi vseeno zakaj ne. Moj mož je strasten in stalen-vedno sem nekako milsila, da to ne gre skupaj, ker sem sama strastna in nestalna (razen v nekaterih stvareh, ko sem stalna stalna stalna inpolna principov!!!)Zdi se mi, da si tudi ti strastna in stalna. Aljaž je pa nestalen.

Anonimni pravi ...

ok to sem jaz Vanja, tele formalnosti me ubijajo ;-)

Anonimni pravi ...

dans sem dala bučo na trip, v oči so mi bodle besede in misli o individualizaciji, o teh odprtih razmerjih, o drugačnem pojmovanju vsega tega ?!("!(&!($#!$ (ja, lepega)...komaj še diham. amm, zdi se, da človek postane razumljiv in sprejemljiv za te razne praxe tedaj, ko jih čim več različnih doživi...ko lahko preverja lastna občutenja, ko je samokritičen in nepristranski. kot sem že bežno omenla smo v razmerju odnosni, tu pa gre za obliko, kjer dec sam fura zadevo po svoje, torej popolnoma egoistično (NE OBSOJAM, SAMO RAZMIŠLJAM, SE NE ZGRAŽAM, SAMO POJASNJUJEM SVOJ VIDIK). A ni bistvo enga konkretnega odnosa med drugim tudi to, da ti je mar, kako le tega doživlja in razume tvoj partner? Torej želiš ustvarjat zvezo, ki bo čim bolj čista, tako intimna, tako "vajina"/"najina" - ravno zaradi tega še bolj posebna...drugi bi "morali" biti preveč, odveč.
Zanemarjam ta gon in ignor družbenih stadardov, nekih nenapisanih pravil, morale...ampak kam pa pol pridemo brez tako zvane modre presoje o kvalitetni zvezi.
Ja, tako kot je Vanja v enem komentarju omenila, da sta privlačnost in gon prisotna do tretje osebe (tujca) tudi ob stalnem partnerju, ki postane čez čas že preveč poznan in prečitan, smo se ga navadli - mi je razumljivo. to je to, ampak čemu dat telo drugemu - torej moraš bit res indiferenten do tega dejanja; z mislimi si samo pri sebi, kot da ne nosiš nobene odgovornosti za zvezo, ki jo podpira še druga polovica, ups, celota...potem bi moralo biti tako, da takoj, ko nas partner neha privlačit, ko si ga ne želimo več tako strasno, goreče, da bi ga ob vsakem trenutku podrli pod sabo, skočimo čez ta jebani plot in furamo dalje naše zadovoljevanje potrebe. No, sej to me skrbi - za mojo bodočo resno zvezo hahaha (kako sem bom jaz s tem soočla, kako bo to name vplivalo) To da dokler partner ne ve, da je varan, je vse ok...to je en sam blef, slaba tolažba. Torej ena oseba ni dovolj dobra zate, in je ne priznavaš celostno.
Kljub temu razumem Aljažev vidik, pač je sposoben (edino -> sam to se ne sliši čist ok) na tak način furat zvezo, ne more, no, ne želi, se mu ne zdi potrebno it preko te odločitve, stališča...čeprav tak odnos, se mi zdi, ne odraža neke vzajemnosti no.
Gre za prioritete torej...kaj ti je v dani zvezi pomembno, kaj tebi največ šteje.
vse je ok. no, pri meni še zdaleč ne hehe, ampak mi bo v veselje, da se ne pobijemo med sabo.

Fish pravi ...

Ok, najprej obrazložitev. Glede na to, da se je zvrstilo kar nekaj komentarjev, medtem ko sem bil odsoten, bom postopoma pisal odgovore, ker enostavno nimam toliko časa, da bi spacal vse naenkrat. Danes ponoči bom namreč verjetno kaj letal v mesto... Pisal pa bom po vrsti, tudi če je nekdo napisal nekaj komentarjev. Na vsakega posebej.

Ana,
Navdih? a ta debata ti ni dovolj?
Knjige na to temo prevečkrat pišejo ljudje, ki nimajo nobenih izkušenj, in samo nabijajo o teoriji.
Elvis je lepo rekel:" a little less conversation, a little more action"

Sweetass,
baby, I can hardly find time to write in Slovene, where am I suposed to find time to translate. I promise to write an explenation later.

Simona,
nihče ni rekel, da je varanje sprejemljivo. Samo neizbežno je. Razen če si pač v dobro zveze pripravljen zatreti svoje nagone in želje.

Brez osebne izkušnje, ptičja perspektiva ponuja celoten a površen pogled. Enostavno ni mogoče imeti mnenja, ki bi baziralo na vsem potrebnem brez da bi človek to pogledal od bližje. Brez da bi začutil.
Tako je konec koncev celo z mamili. Saj veš, da so škodljiva, veš kam lahko pripeljejo in celo okvirno kako je počutje pod vplivom. Ampak realne slike pa ne bo nikoli, če ne boš poizkusil.

Mah, v tem sva si pač različna. Meni se jebe. In ljudem jebe zame. Ker nas je preveč in ker sem hladnokrven prasec. Ljubim srčno, a ne dajem srca vsakomur. In tujci, so zame dejansko tujci.

Ja Simona, kam sva pa zdaj zašla?! Sprašuješ me stvari, ki sem jih že rekel. Saj sem že rekel, da je zaljubljenost faza, ko smo slepi za vse ostalo in ostale. In ja, imel sem že ta privilegij.
Zato ne hodiva tja, ker to ni srž problema. Problem nastane potem, ko zaljubljenost mine in se človeku odprejo oči ter čuti za preostali svet, kljub morebitni ljubezni, ki je nastala s partnerjem iz prvotne zaljubljenosti.
In še enkrat, če trdiš, da teh nagonov ti ne čutiš, ne glede na to ali jih izživiš ali ne, potem lažeš.

Že v štartu debate o ljubimkanje s poročenim se moram nasmejat tvojemu pogledu. Kje pa piše, da si je moški izbral ljubico zato, ker ima zveza težave. Lari fari. To je ena od opcij, vendar je pogostejša tista, da smo ljudje v bistvu egocentrični in vzamemo ponujeno priložnost. Če je to z žensko, ki se strinja s vlogo ljubice še toliko lažje. Ker vemo, da ne bo težav doma. Ljubici pa seveda občasno malo pojamramo o tem, kako lepo bi bilo če bi bila ona naša žena, da malo pobožamo izkoriščano bitje, ki bi se sicer znalo upreti. Bedno, vem, ampak tako je. Nimamo pa moralnih zadržkov, saj jih ne moreš imeti do človeka, ki jih prav tako oćitno nima, če se je pripravljena zaplesti s poročenim.
Tudi če osnovna zveza zaškripa, jo je vseeno lažje popravljat, brez oziranja na to ali bo popravljanje uspešno, kot začeti novo, kot partner s ljubico, sploh glede na to, da nas bo vedno spominjala na ženo. Potem raje nova zveza s tretjo osebo.
Nove ljubice pridejo, ampak ne zaradi škripanja zveze, temveč iz razlogov, ki sem jih našteval v prejšnjih komentarjih.
Ne morem si pomagati, da se mi ne bi zdelo, da si zvesta svojemu pogledu na to le do tistega trenutka, dokler ne najdeš v tem same sebe.
Pa še ena izkušnja, ki sem jo dobil v teh letih. Ljubice si zelo rade dajejo večji pomen, kot ga v resnici imajo. Da bi našle neko opravičilo ali morda le zadovoljile svoj ego, ki trpi vsakič, ko gre tip nazaj k ženi.

Ostali, več kasneje.

Sweets pravi ...

promise? ok enjoy your war... remember make love not war people... it seems like one hectic discussion... later!

Anonimni pravi ...

@Vanja:
Da se najprej izkrohotam tem tvojim misteriozno podpisanim formalnim pojavljanjem. Hahahaha ... Nekako paše v tale kompleten scenarij v stilu ... "Ku, ku ... To sem jaz!" (za vse velja). In res je strašno naporno tole konstantno prijavljanje, kot da si vedno prvič na obisku. Grrrr ...

Ja, res je naporno. Konstantno preverjanje, kje si, kaj si, kdo si v odnosu z nekom, ampak hkrati vmes toliko blaženih odgovorov, če se obračaš po pravem sebi, torej prav ... v korektnem odnosu do drugega. Potem imaš tisto pravo. Kakor koli že izgleda. V trenutku, ko se poleniš in pristaneš na neko prepričanje, ki mu služiš, da bi si olajšal spremembe in preverjanje sebe, si ga najebal. Da ne omenjam še slabe vesti, ko s sabo v govno potegneš še druge. In kmalu tudi bonbonov ni več, tistih pravih. Samo še kakšen zlagan privid požvečiš v uteho ... hehehe ...

Postavila si mi pa seveda hudo vprašanje, kaj mislim v zvezi z zaljubljenostjo. Žal se ne strinjam s tezo dotičnega psihologa, da se osebnostno zrel človek ne zaljublja več. Žal, pravim zato, ker sem sama dolga leta verjela točno v to in se mi je zdelo povsem logično. A obstajajo tudi druge teze, ki se bolj približajo kaosu, ki ga ta ne pokrije. In sicer ... nekateri se sploh nikoli niso zaljubljali ali pa zelo redko in šibko že od pubertete (kot nekateri sploh nikoli niso nevemkako strastno seksali). In ... da je zmeda še večja. Tem ljudem psihologi nikakor ne morejo pripisovat v zibko položene večje osebnostne zrelosti. Še huje. Mnogo njih predstavlja ravno zelo delikatne samodestruktivno in/ali destruktivno motivirane paciente, močan izziv psihologom. Ponavadi se taisti simptom odkrije največkrat v povezavi z ljudmi, ki hkrati nadpovprečno močno malikujejo pomen formalnih odnosov in, zanimivo, zelo lepo gre vštric z deloholiki (pri tem ne mislim na ljudi, ki nekaj počnejo z nadpovprečno strastjo in si z lahkoto vzamejo tudi nujno potrebno pavzo, ampak na deloholike, ki občutevajo nadpovprečno predanost delu, ki ni nikoli dovolj dobro opravljeno in nikoli premalo časa žrtvovano, so tudi ljubitelji reda in izčrpavajoče obligacije z rutino) in nekaterimi skupinami kroničnih depresivcev. Sigurno pa to ni vse.

"Žal" sem zapisala tudi zato, ker bi po tej teoriji jaz lahko sebi že vsaj leto nazaj čestitala, da sem osebnostno zrela na najvišji stopnji ... hehehe ... Ker nekaj definitivno je na tem. Namreč to, da se vštric s spremembami, ki jih sprovajaš tokom transformacije spoznanj, dejansko rapidno niža stopnja zaljubljivosti. Logično. Kako boš očaran nad komer koli, če že vnaprej kompjuter v glavi vse tako realizira in zazna pri drugem in sebi, da skrivnosti pač več ni. Samo še simptomi s svojimi definicijami so. Menim, da gre za poplnoma drug problem. Da je to samo faza, ki jo moraš dati čez, da ubiješ ves balast, ki te je nezadovoljeval. Pravzaprav potem za nekaj časa umreš v sebi. Ne smeš pa presekat tok erotične energije. Čudi. Potem se prerodiš. In začneš na novo trzat. Ampak pizdarija je v tem, da je to proces, v katerem se spremeni vse. Odžene ljudi, na katere si bil na primer vajen. Spremeniš določene oblike pristopanja. Toliko sprememb moraš dat skozi, da bi si raje rekel, mah, jaz sem samo osebnostno zrel in se mi res ne ljubi več nikamor ... hehehe ... V resnici mislim, da si moraš samo prislužit novo izkušnjo, ki bo tako prekleto drugačna od prejšnjih in ti boš tako prekleto drugače prisiljen zadevi pristopat, da se boš moral prav navadit na nov scenarij, režijo in svojo vlogo v filmu. Naporno, ampak verjamem, da obstaja nagrada za to. Počasi spet trzam, sem opazila. Ampak s čisto drugačnimi "ambicijami" in občutki ob tem. Bolj si zaupam.

Jaz sem stalna in strastna, ja. Imam pa drugo hibo, s katero nisem znala dovolj dobro upravljat v odnosih, še manj jo dovolj dobro predstavit na prepričljiv način. Potrebujem veliko prostora zase. Lahko ljubim brez prekomerne prisotnosti. Prekomerno tičanje skupaj me duši in ubija. Skratka, mojemu ljubimcu se ni treba bat, da se bom povaljala nekje na poti, ko me tri tedene ne bo videl. Lahko se pa upravičeno boji, da jo bom popihala, če me bo želel sam s sabo častit 24 ur na dan. Kaj misliš, koliko moških je bilo pripravljenih to lastnost tako tudi razumet kot resnično tako? ... hehehe ...

Anonimni pravi ...

eh, fish, pojma nimaš kake knjige berem....pa ne vem, kaj se tak protiviš glede njih. za spoznanje bi ti kaka vseeno prišla prav...ja, res noo. pa to moje mnenje nima veze s tem, kar berem...najbolj berem Anais Nin.
ja, elvis je bil pametnjakovič. moški pač ;)

Anonimni pravi ...

aja, tisto z navdihom pa je bilo mišljeno samo to, da ujamem pravi trenutek za izliv misli. za take teme rabiš energijo huuuh

lp,
Ana

Anonimni pravi ...

@Ana:
Fajn si je upat preverit, ko se ogreješ za nekoga, kako on vidi zadeve. Sprovocirat, da se pokaže. Potem je lahko v redu za oba, da gresta narazen, ko izčrpata in ne zmoreta več obnavljat strasti, ali pa da tako zelo cenita druge stvari in ostajata srečna skupaj.

@Aljaž:
Neizbežno varanje. Ma daj! Kaj si mislim o tem, sem ti že odgovorila. Nagone imajo živali. Jaz sem človek, bitje razuma in duha. To danost koristim, kolikor le zmorem. Želje so pa posledica mojega upravljanja z razumom in duhom. Si že slišal za masturbacijo, če imaš probleme z nagoni?

Potem meniš, da bi moral imet psihiater izkušnje z vsemi boleznimi, ki obstajajo, da bi bil lahko dober psihiater??? In meniš, da so vsi bivši džankiji z izkušnjo izvrstni poznavalci in terapevti? In vsi inštruktorji vožnje odlični učitelji, saj znajo vozit? Izkušnje ne kažejo tako. Precej manj preprosto je. Da ne omenjam, kako očitno meniš, da so vse izkušnje na primer z drogo vsem enake? Ne, pa niso. Samo v osnovnih permisah, kar je veliko premalo zanimivo. Zato sem jaz z lahkoto nehala džointat in imam popolnoma drugačno mnenje o tem kot moj prijatelj, ki še kar džointa in mi prodaja teorije o tem, kakršnih jaz nikoli nisem gojila, niti v obdobju konzumiranja, niti zdaj.

Tujci????? A to obstaja?????

Zaljubljenost je treba negovat. Čar in čud do sočloveka. Mene v bistvu ne zanima več zveza, ko zaljubljenost Popolnoma mine. Zakaj bi pa morala potem bit še s človekom na tak način? Saj sva lahko dobra prijatelja, a ne? Drugega razloga kot ekonomičnega res ne vidim, da bi se šla tako partnerstvo. Če se zgodijo otroci ... oni potrebujejo stabilne, pozorne in zadovoljne starše, ne razsutkov. Ločene ali v skupnosti, nima veze. Imam občutek, kot da meniš, da moraš za vsako ceno furat neko partnerstvo, ki bo trajalo do groba in ob tem te poliva mrzel pot, kako neki bi bilo to mogoče brez varanja. Nihče te ne sili. Svoboden si. Oziroma??? Zakaj si sploh želiš partnerstva?

In ob vsem tem, ko tako pristajaš na moč izkušnje kot temelj verodostojnega poznavanja globine stvari, mi kar v faco vržeš, da če česa ne čutim tako, kot ti čutiš in misliš, lažem ... hohohoho ... Mogoče misliš, da zavoljo enake izkušnje biti zaljubljen, veš, da lažem. Ampak še vedno ti pa ostaja manjko. Ti nisi Jaz. Ta izkušnja ti pač manjka. Tudi zaljubljamo se ne enako in fukamo tudi ne vsi enako.

In vse besno, kar si zapisal v zvezi s poanto ljubice, je ista fora. Jah, kje pa piše, da je tako, kot ti predstavljaš? Kar se mene tiče, piše tukaj, pri meni. Kar se tebe tiče, piše drugače in povsem z lahkoto verjamem, da je tudi tako, kot praviš, ker si ti tak. Pa misliš, da bi bilo možno, da bi jaz postala tvoja ljubica?! Hehehe ... Sicer piše o tem marsikaj. Zgodbe so različne. Motivi, očutenja in razpleti ob tem tudi. Jaz sem napisala samo tisto, kar je neizpodbitno. Namreč da je ljubica druga, ki pride naknadno in oznani krhkost že obstoječe vezi, pa četudi se zavoljo dogovorov in kompromisov kot podjetje ohrani še 50 let. Lahko je tako nepomembna, kot ti poudarjaš, ampak brez dvoma je tako nepomembna tudi prva ženska v očeh tega, ki vara. Ker gre za tak tip moškega. Ki se pari na drugačnem nivoju vezanosti, ne predvsem na čustvenem, in še manj erotičnem. Tudi moški niste vsi enaki, veš, kljub nekaterim na površju skupnim lastnostim. Sploh pa ne razumem tega strinjanja z vlogo ljubice, pri čemer on ve,da ne bo težav doma ... hehehehe ... A obstajajo kakšne pogodbe za to. Poročna pogodba, potem pa še tista za ljubico??? Ne, ne, ne ... to me nikoli ni zanimalo. Nikoli nisem obljubljala, da ne bo težav pri njem doma zaradi mene. Nasprotno. Še opozarjala sem, da bodo, če bo do tega pač prišlo. Itak pa vedno pride, slej ko prej, tako ali drugače. Naivno je drugačno mišljenje. No, in v tej zvezi je bilo med drugim tudi jasno, da ne bi imel mene za ženo ... hehehehe ... Zgodba je bila povsem drugačna. Za ženo je imel točno tako žensko, kot jo je želel imet, z vsemi možnostmi, ki mu jih je ponujala zavoljo mazohistične narave. Mene ... je na nek način prej sovražil in sem mu bila v breme. Drugo vprašanje pa je, kaj je to pomenilo. Priložnost se lahko obrne v marsikakšno smer. In ja ... se strinjam, da je veliko težje začet življenje na novo, z novim partnerjem ... hehehehe ... Lažje je popravljat preluknjano jadrnico. Ampak ... temu primerni so tudi rezultati. Zato sem pa napisala, da ima v vsakem primeru ljubica privilegij, ker gre sama naprej. Torej si ponudi možnost, da nekaj naredi z vsem skupaj zase!!! Par, ki po pretresu ostane skupaj, te možnosti nima. Morala bi se distancirat v vsakem primeru, da vsak pri sebi v miru razčisti sam s sabo. Tega z drugim razčistit ne moreš. Ne z ženo, ne z ljubico, ker vsi sodelujejo v pizdariji. To je vse.

Anonimni pravi ...

Sicer sem hotela glede ljubic tudi sama nekaj dodati glede moči ljubice, ki gre nekako takole; najprej se počutiš močno, ker je vsa kemija še tako sveža in močna, da veš, da niti sam zlodej ne more nič proti temu. Potem moč začne pešati, magija pojenja, zalotiš se, da postajaš vse bolj podobna tisti drugi-zaničevani mazohistični ženi. Takšen so vsaj moje izkušnje, s tem, da sem bila ljubica, ki je na koncuzmagala-dobila plen karkoli. Na koncu sem ugotovila, da so to bedne igre.
Zmotila pa me je Aljaževa verzija, ker ga je postavila v malce bolj šibko luč. Ker je v svoji verziji ljubica zgodbe žensko postavil kot apriori izkoriščano in šibko bitje. Pa kje so močno desci hudiča! Za kakšnega revča Fetalija si še predstavljam takšen odziv, torej vsa moč je apriori na strani moškega, ki malce poboža izkoriščano bitje (ljubico, da se ne bi uprlo in seveda razpolaga z njeno srečo in njenim življenjem. pa v resnici dragi moji fantki, veste da to ni tako. Ker moč ženske je preklemansko zajebana stvar. In ni vedno tako, da je moški tisti močnejši v vezi. Kar veš tudi ti Aljaž. S Simono že ne bi bilo tako.Ker praviš, da ti je všeč ;-) Seveda si šibek moški dovoli zaljubljanje in partnerstva samo z šibkimi in nenevarnimi ženskami...potem lahko njegov ego dobi pravega futra. Vendar ga ta medla bitja ne zapolnijo, tako kot jih medel on verjetno ne zapolniniti sam. In tako sedi poleg njih z pogledom ujetega sokola v kletki in iz njegovega smopomilovanja ga prebudi samo kakšna po njegovem huda bejba, ki se sprehodi mimo njega-ko jo hotno gleda in glasno oznanja kakšna dobra baba, medtem ko njegova druga polovica dostojanstveno trpi v mazohisitčnem ponižanju. So pa tudi moški, ki imajo "muda" po domače povedano-ki si želijo partnerstva z enakovredno žensko. Moški, ki vedo, da seksati ni ta družbeno poenostavljena varijanta, moški jebe, ženska je jebena-ampak je to izmenjava energije skozi katero prideš v stik s svojim bistvom. če se spoštuješ torej, na seks ne moreš gledati na takšen način. Razen, če si pač revček! In revčkov je v tem krutem svetu pač veliko.
Moški ne dojemajo, da ne bodo dobili svoje moči s tem, da jo bodo jemali ženski. Tisočletja že to počnejo, pa jih še vedno ni izučilo.

Anonimni pravi ...

hvala za sodelovanje še z mojim koment., Simona :)
Nekaj takega sem imela v mislih...torej moraš vrtat in raziskovat, da si si čim bolj na jasnem. V vsakem primeru te mora zanimat, kako je na drugem bregu, če želiš kolikor toliko obvladovat svoje intimno življenje na nesebičen način.

Ana

Anonimni pravi ...

@Vanja:
Uf, ja ... okrog pojma ljubica na žalost moški večinoma, po mojih opažanjih, neznosno radi špekulirajo, okrog žene še bolj, ampak z nasprotnimi nameni in povodi. Ja, Aljaž je tukaj res zelo neizpodbitno pokazal tendenco, kako želi, da bi se gledalo na ljubico, v tem ni še zdaleč izjema, še posebej v slovenskem prostoru se mi zdi. Stvar je še zakoličil, kako mu gre na živce, da se imajo ljubice za nekaj več ... hehehe ... Medvrstično pojasnilo je bilo pri tem več kot očitno in tvojemu pojasnilu ne bi imela kaj dodat. Tvoja izkušnja, ki je pravzaprav obratna od moje na videz ... imata za obe varianti enak temelj in praviloma, ja, beden razplet. No ... kakorkoli spodbudilo me je, da bi napisala en blog o tem.

@Ana:
Štos je v tem, da ko smo od veselja nad novim objektom poželenja in možnostjo ljubezni navdušeni, da se je sploh pojavilo, neradi bezamo v kar koli, kar bi to idilo lahko zagrenilo. Raje še malo počakamo, ko je že tako sanjsko romantično vse skupaj ... no, in tako se fino zavozljamo in zajebemo, ker je sčasom vedno težje in ne obratno. To je ta past. Velikokrat tudi na začetku delujemo zelo popustljivo in tolerantno. Partner to zagrabi in noče spustit in potem ga težko prepričaš, da pričakuješ več ... in si se spet zafrknil.

Začetki se mi zdijo blazno pomembni. Ponavadi ... kot se začne, se tudi konča. V bistvu stvari.

Anonimni pravi ...

Zaljubljenost je zagonetna reč...pred dvemi leti sem jo prvič doživela...res sem bila na smrt prepričana, da se meni pač to ne bo zgodilo...spraševala sem se, kak bom sploh vedela, da sem zaljubljena ( to je bila velika skrb) haha No, potem, ko se je to le zgodilo, je bilo čudovito, ampak "seveda" obsojeno na propad, ker nisem niti prepoznala, spregledala interesov tipa. ker mi zaljubljenosti ni težko izrazit in izpovedat čustev, sem to sproščeno storila - šokirala tipa, ga zmedla, pa je šla zadeva ADIEU!. In v tej fazi dejansko nekako nisi sposoben se skoncentrirat na spoznavanje, dojemanje človeka celostno...vse se naglo, intenzivno odvija, brez temeljev, nad tlemi nekje.
Seveda če je obojestransko zna bit obetavno, ker se za tem žgečkljivim kaosom lahko nadaljuje spoznavanje, sam jeba je, ko po tej zatrapanosti lahko doživiš razočaranje....torej kaj je sploh dobrega v zaljubljenosti...Ja, saj sem brala, kaj si napisala v prejšnjih komentarjih. - ampak kako se torej tega lotit heh Težko je naredit projekt iz tega.. Vsekakor pa sem nagnjena k temu, da se mi ne da hodit okoli riti v žep, tak, da jaz že takoj začnem lest pod kožo in čekirat "če je pravo al ne" hehe

Pričakovanja so šele bremenilna.

Začetki so jebani, ker nimaš pod nadzorom še bodočega/potencialnega partnerja...velikokrat težko prepoznaš njegove namere, stališča, pristope...Idile pa osebno nikol nisem podoživljala (no v večini primerov ne), zatorej nisem niti mislila nanjo, da bi jo ohranjanala, le prehitro sem se zagledala v neke specifike, ki so me očarale, ter zakrile vse druge pomembne karakteristike..

p.s.: no, zdaj sem prišla v drugi stadij, ko me zelo skrbi, če bo kdaj lahko ljubila, in kako bom vedela, da ljubim hahaha (težko meni)

Nekdo je nekje napisal, da je pomembneje človeku biti ljubljen, kot ljubiti. - tak za mimo grede...asociacija na to temo.

ana

Anonimni pravi ...

Mater ženske, koliko komentarjev, besed in teorij. Preveč, če se mene vpraša. Navijam za dejanja;)

pokahontas pravi ...

never mind me ...sem prišla samo komentar pustit, da ne bo ostalo na okroglih 60-ih :D

Katja Lenart pravi ...

ampak, res.

porkaduš...dej nov post napiši. ;)

kratkega. sej ne, da ne bodo komentarji dolgi...

Katja Lenart pravi ...

lahko pa gremo tut do 500.

Katja Lenart pravi ...

čeprav...1000 bi jih bilo pa za knjigo.

Katja Lenart pravi ...

samo komentarjev. ;)

Katja Lenart pravi ...

kaj že pravi Elvis? ja...conversation...action.

Anonimni pravi ...

zloba, dejanja so itak neizbežna :)
vsekakor boljše to, kot pa besedičenje o Pečetu in blogerskih zvezdah in razprodajah in ....
lahk tud kako temo o cigaretah hahah

ana

Anonimni pravi ...

@Katja, jups, nov post bi;)
@Ana; he, ne vem zakaj, ampak raje imam teoretiziranje o politiki kot pa o seksu;)

Anonimni pravi ...

kakšno teoritiziranje neki zloba-kar se mene tiče pišem-komentiram- na podlagi izkušenj

Anonimni pravi ...

z velikim užitkom sem prebral tvoj tekst! pred kakšnim tednom sem se razšel z dekletom, s katerim je bil odnos zelo spedenan, vendar sem ''koval železo dokler
je bilo vroče '' :D :D !!!!!!!!!
prevaral sem jo pa s par frajlami, ljubico in tudi v troje..
paralelna vesolja..
vsaka pozornost(ne le namakanje), vsako globlenje odnosa z nekom drugim, kadar obstaja neka čustvena energija- je varanje
torej varanje sploh ne obstaja,
razen če varam, ko se pgovarjam s sosedom, ko objemam staro mater,
ko presegam duhovne nivoje s prijatelji...
krivega se ne čutim, ne ker moja ni bila prizadeta,ne ker ni izvedela(ljubice, trojčki in punce kar vejo en za drugega..),
amp ker je nisem vlekel za nos in izkoriščal, ker ni bila prikrajšana za več kot si je zaslužila. vsega kar želim, pač nisem mogel dobiti le od ene osebe in sem to kompenziral z več odnosi.
prepričan sem, da se da vsak odnos urediti, tako da so ljudje zadovoljni, da ob vsem živalskem ugodju občutijo tudi človeško plemenitost in modernost :D :D :D

Anonimni pravi ...

@zloba:
Teoretiziranja o seksu pa nisem zasledila.
Si nam sporočila, da ne pišeš o seksu, ker to tako učinkovito prakticiraš? In da pišeš predvsem o stvareh, ki so ti tuje oziroma postranskega pomena? Nekaj ne štima. Nekaj tretjega mora bit posredi. Saj za dejanja, kar se tiče samega seksa, pa res ni tak problem, a ne. Dobiš ga lahko v vsaki kafani. Tudi preko bloga se da zmenit zelo hitro s potencialnimi kandidati. Tudi do bifeja ni treba ... hehehe ...

Anonimni pravi ...

@Simona, vidiš, zato te imam tolk rada. Vse nas bereš kot odprto knjigo;)

Anonimni pravi ...

@smukc:
Torej je prikrajšana za tisto, kar si je zaslužila ... hehehehehe ...

@zloba:
Viš, jaz sem pa mislila, da me zaradi tega ne maraš ... hehehe ... Ne obstaja nezmotljivi.

Anonimni pravi ...

@simona
ja sej skos kolebam med očitki in vato. samo ne kapitulacija, ne preživetje me ne bosta zadovoljila.
jebiga, čista vest :D

Anonimni pravi ...

hoho hehe...nad isto besedo obesla, kot simona...ta moška standardna: zaslužila, nezaslužila. booože, od kod vam ta prevzetnost, dominanca.
ne razumem...oz ja. če nisi čustveno navezan, če ti oseba ne pomeni veliko in še več, če ni zate dovolj Velika&Mogočna, potem si jo deliš? Neee, ampak greš proč od nje, ker je ne rabiš na pol. ALI pa ji PREDHODNO TO POVEŠ, da boš okušal še druge babe in če je taka, kot ti, te bo tudi razumela (morala bi bit taktična in ti v danem trenutku reč, da te vara že od samih začetkov heh). Oziroma narediš ogroglo mizo ter se oba zedinita da bosta furala grupnega. Ne pa da molčiš, bemti. Zakaj? Treba je mislit tud na druge, ravno in predvsem, ko je vprašaj odnosa, tu smo najbolj občutljivi...

mene sploh ne zanima, če je tipu žal ali ne, če se kesa in podobna sranja za varanje. valda da mu ni žal, če se je zavestno v to podal, saj pa ni pozabil, da ga doma čaka ženska...gre se za to, da se vsemu temu sreže tako nonšalantno. človek ni žival. ni. ima pa nagone, ampak ne samo to.


ana

Anonimni pravi ...

@smukc ... zakaj imeti dekle, če rabiš toliko raznolikosti? U bistvu bi imel gospodinjo/v.d. mamo ali kaj takega, ne pa ženske/žene.
Tega ne štekam, res ne. Če se ne moreš/nimaš namena ustalit, kar večina deklet v zvezi/od zveze pričakuje - WTF torej rinit tja? Bodi frej in skači od ene postelje do druge, brez "škode" za njo, ki čaka doma.

Torej?

Anonimni pravi ...

@nemirna
narediš okroglo mizo in dekli predlagaš v mnogo. če je za, kulj,
vendar odnos potem ne more ostati partnerski. sicer pa niti ne verjamem v eno, ki bo 'prava', tako da verjetno nikoli ne bom občeval le z eno osebo. niti si tega ne želim.
nekaj časa je bilo res vse 'v zraku',
zdaj sem frej in delam kar čem.
tako.

Anonimni pravi ...

ja smukc, ne mislim tega kot žalitev-ampak morda bi te pa zveza z moškim bolj zapolnila. zakaj glumit nekega mačota?

Anonimni pravi ...

DEKLI predlagaš??? ... hohohoho ... Sem mislila, da so dekle izumrle. Vse jasno. Kakršen karakter človeka, takšna prepričanja in odnosi. Nič ne ostane nerazkrito. To kar naprej jodlam.

Anonimni pravi ...

prijadral nazaj...
@simona
z deklo nisem mislil ničesar manjvrednega. pri 21ih letih ne iščem kakšne, ki mi bo deklo igrala
skupaj uresničujemo svoje sanjarije
@vanja
precej bolj kot fantje ste mi všeč punce. mačota pa ne vem, čez tri ure soseda neha delat seminarsko in se bom sfantaziral z njo. mogoče bom potem raznežen muc

k pravi ...

cool new layout! i've missed you fish!

MaMlaz pravi ...

Moja plehka malenkost pozdravlja. Nč pametnega nimam za napisat. (kot ponavadi) Samo število komentarjev dvigujem. Aja, pa vsem pravoslavne veroizpovesti želim srečnega in zdravega.Pa še to. Po tej poti pozdravljam še mamico (mojo, da ne bo pomote) in očeta ter sestro z otroci.
Trenutno si zopet žvižgam: Kako je lepo biti glup...
Imejte se radi...

Anonimni pravi ...

Uf..vedno aktualna tema..in vidim, da je temu primerno tudi stevilo komentarjev in njihova dolzina. Vsega se mi ni dalo prebrat...

Pa vendar...na kratko...jaz varanja ne odobravam...v nobenem primeru...po tem kar sem prebrala- kar je BTW, zelo dobro napisano, zelo doziveto napisano- bi rekla sam eno....PRASEC...

no, to je blo res cisto iskreno:)Ampak to je prva reakcija na tvoj post....

Prebrala sem tud tvoje besede o veri in priucenem obnasanju....hm, kontra misljenje kot ga imam sama. In vendar, tvoj nacin zivljenja, tvoje zivljenje- Zivi ga...vendar s taksnimi ljudmi, ki ti bodo podobni..Nekatere ljudi tako obnasanje socloveka lahko res pripelje v zelo cudna stanja. J....ga, nekateri niso tko na izi narejeni...Je pa vsekakor prav, da zelis izkoristit vsako ponujeno priloznost in uziti zivljenje na celi crti hehe..