ponedeljek, 14. januar 2008

Kri se lahko da tudi drugače

Medtem ko mi je mlad medicinski tehnik pumpal kri po cevki v vrečko, ter sem gledal SOSEDA, ki je prav tako krvavel v dobrodelne namene, sem nadaljeval brskanje po spominu izpred desetih let, ki se mi je prikradel že četrt ure pred tem, ko smo s HADom in PiROMANOM ravno oddajali prijavnice. Spomin je občasno prekinjala le silhueta luštne mlade medicinske sestre, ki se je gibala po prostoru in ob kateri sem začutil, da je v meni očitno še vedno dovolj krvi, da lahko preplavi eksterne dele telesa.
Za vekami sem videl...

Lesena miza za katero smo sedeli, je bila postavljena na dvignjeni ploščadi sredi manjšega lokala. Prostor je bil poln slik in okrasov, ki so v škotskem ambijentu pripomogli k temu, da nisi mogel dobro preceniti kakšno je v resnici število gostov.
Še utrujen od vožnje, sem sedel na robu klopi in grel svoje pivo z roko, zagrenjen ob misli, da so vsi ostali že daleč pred mano s pijančevanjem.
Slabo. To je vedno slabo. Lovit pijanost, medtem ko se ostali že odsotno nasmihajo bedastim komentarjem, ni bila nikoli moja dobra plat. Prenesem preveč alkohola in nekako ne znam pit bolj hitro kot sicer.
Prisedel je, brez da bi vprašal ali mu je to dovoljeno. Očitno mu je bilo dovolj dejstvo, da se poznamo in da smo pred leti hodili po istih poteh. Dolgi zamaščeni lasje in oblačila vojaških barv so dajala vedet njegovo poreklo tudi tujcu, čeprav je telo spretno skrivalo njegovo ljubezen do igle in obolelosti za Hepatitisom C. Celo jaz sem bil presenečen, da ima ta svinja še vedno več kilogramov od mene.
Napaka, ki jo je storil s tem, ko je prisedel, mu je bila spregledana, vendar pa to očitno ni bilo dovolj. Treba je bilo silit. Treba je bilo spraševat in se celo dotikat moje roke. Ko sem ga z besedo poskušal odslovit od mize, pa je storil drugo napako. Te mu nisem več spregledal. Čas je bil, da spravim ven malo stresa.
Njegov zamah je bil natančen, pest je letela v smeri moje brade, vendar pa je bila sila dosti prešibka, da se ji ne bi uspel izmakniti. Bes, ki me je zgrabil, ko sem mu zvil roko in ga prijel za lase, je bil tako enormen, da sem se za trenutek celo vprašal ali je upravičen.
Nehal sem se spraševati, ko je kljub temu, da se mu je glava zaletavala v stole, ko sem ga za lase po tleh vlekel proti izhodu, idiot še vedno poskušal žalit skozi zaenkrat še cela usta. Pot do izhoda se je spraznila v trenutku. Med ljudmi so bili pomešani tudi njegovi prijatelji, vendar kaj posebnega od njih nisem pričakoval.
Pred vhodom, sva obstala na majhnih stopnicah, zavarovanih z ograjo, ki naj bi preprečila, da bi kdo pozabil, da je takoj pred lokalom cesta. Tudi jaz nisem pozabil, a ko sem ga vzdignil in vrgel čez ograjo resnično nisem pogledal najprej levo in desno. Nemudoma za topim pokom, ko je s hrbtom udaril ob asfalt, je sledil še en pok udarcu avtomobila, ki je pripeljal ravno v tistem trenutku. Hitrost ni mogla biti velika, saj je prasca odkotalilo le nekaj metrov.
Tako jaz, kot voznik, sva mirno stala nekaj trenutkov, polna pričakovanja nad nadaljevanjem. Hotel sem že predlagati stavo, ko se je spet začel premikati. Heroin je dober analgetik, mater da mu jebem.
Zakorakal sem po stopnicah navzdol in se postavil pred njega, ko je končno spet stal na nogah. Voznik avtomobila ni imel posebnih idej o posredovanju, prav tako pa so očitno čutili gosti lokala, saj so nemo strmeli v dogajanje, navajeni podobnih situacij.
"Ubil te bom", je bila prva izjava, ki jo je še uspel izreči preden sem ga dvakrat udaril, da se je ponovno usul po tleh. Najprej levi, rahel direkt, da zavibrira in spravi iz ravnotežja, nato desni, močnejši, da vzdigne s tal in podre. Nisem tolkel s silo, hotel sem le, da obleži. Jeza se mi je že pomirila, ko se je kotalil pred avtomobilom.
Vstal je še najmanj trikrat, vsakič z vedno bolj razbitim obličjem in se postopoma spreminjal v drugega človeka. Ustnic nisi več videl, ličnici pa sta sevali v širokih razpokah ter kazali jezik. Oči kot breskvi, skozi katere je lahko razločeval le še svetlobo in sence. Vzdržljivost, ki sem jo redko videl. Krvi je bilo dovolj, da bi jo lahko pakirali in zamrznili. Šele, ko sem zakoračil naprej, da bi ga pohodil in končal agonijo, ki me je začenjala dolgočasit, so predme stopili njegovi prijatelji in me prosili, da neham.
Odstranili so ga še preden se je privlekla policija. Miren, ker sem vedel, da voznik ne bo gobcal, sem se začel gledati po rokah. Bila je njegova kri, jaz nisem bil niti odrgnjen. Za okužbo s hepatitisom, bi se mu krvavo oddolžil.

Ko mi je tehnik izvlekel iglo, sem se malo bled vzdignil s stola, in vedel sem, da nihče od čakajočih zunaj ne razume, od kod takšno zadovoljstvo na mojem obrazu. ZLOBA me je sicer opomnila na barvo stene, ki se je risala čez moja lica, a nasmeh in besede so jo hitro pomirile.
Čist sem. Kljub vsem fightom in kurbam. Kljub temu, da sem bedaku puščal kri.

28 komentarjev:

Anonimni pravi ...

jebemti, tebi se pa ni pametno zamerit!?

Anonimni pravi ...

malo več dobrodušnosti bi pa že lahko pokazal. V tem je taprava moč. To, da sadistično tepeš nekega džankija je pravzaprav bedno. In prav nič junaško.

Fish pravi ...

Sosed,
nisem zamerljiv človek! Vse nesporazume rešujem takoj.

Vanja,
dobrodušnost je lastnost debelušnih. Jaz sem pa vitek in besen.
Sploh pa, kdo pa je rekel, da je to zapis v slavo svoje moči? Oz., kdo pa si ti, da si referenca na to, kaj je fer fight? Poleg tega, od kdaj je pa samoumnevno, da se junki, ki ima povrhu vsega še več kg od mene, ne zna fightat? In kje je bila beseda o Junaštvu?
Sesul sem ga, ker mi gre na kurac in ne zato ker bi bil španski vitez in se podil za mlini na veter.

Preveč časa preživljaš

Fish pravi ...

s Simono sem hotel rečt hehe

Anonimni pravi ...

Pizda, jaz sem pa mislu, da si ti to odflešal pri pomanjkanju zavesti. Samo si pa res kontradiktoren člouk. Po eni strani daruješ kri (če ni bilo zaradi piva z druščino, a) po drugi jo pa spuščaš.

Anonimni pravi ...

Oh, kako me je ta zapis popeljal v spomine na osnovnošolske dni ... Na tri dokaj redne pretepače. Kako so padali v nezavest, ko so nam jemali kri na sistematskem. Ne, ne, ne ... lažem ... eden je samo tulil na ves glas. Heh!

Zgodba iz preteklosti, brez refleksije v sedanjosti ... ne, ne ... pardon ... razmislek je izražen v komentarju Vanji. Zelo impresivno. Čista referenca o fer fajtu. Heh!

Ne, ne strinjam se ... Aljaž ni kontradiktoren človek. Zelo jasen je. Samo dvakrat je treba pogledat in ne preveč od blizu. Heh!

Anonimni pravi ...

Ma ni res, Aljaž. jaz sem dobrodušna in vse prej kot debelušna. Sovražim nasilje! In razumem, da ti poči film in odreagiraš, ko se braniš-ampak udrihanje po nekem krvavem džankiju-se mi zdi, da gledaš malo preveč filmov Johna wooja. V glavnem zaradi tega pač nisi frajer. Ja to pa da, si dal kri je pa lepo.
si že kdaj razmišljal, da bi svoj bes predelal pri kakšnem psihiatru. Če boš imel otroke in bil nasilen foter, to ravno ni najbolj zdravo. Seveda pa lahko en dan naletiš tudi na narobnega človeka. Jih poznam kar enepar.
Ja Simona je pa duhovita. Za takšne ni nikoli škoda časa;-)

Fish pravi ...

Mamlaz,
darovat kri, je fajn že zato, ker se malo prečistiš. Poleg tega sem šel tja s super druščino, ter potem še na pivo.
Razen tega pa ne...pri polni zavesti, tako kot takrat ko sem to doživel.

Simona,
Ja, seveda se spomniš na koga... tudi jaz sem tulil od bolečine in strahu... res je, da sem si nekoč že sam šival ustnico, ampak še danes jokam, ko vidim iglo pri zdravniku.
No, jaz nimam težav s svojo vestjo zaradi tega prasca. Še enkrat bi ga, če bi dobil to priložnost. Zabavno je bilo.
Fer fajt pa ni nikoli. Ker je eden vedno močnejši. A sem jaz kriv, da sem to pogosto jaz? Bi mu moral pustiti, da bi me najprej nekajkrat zadel, ko je že začel mahat?

Dej Simona, naredi mi uslugo in se zadrži, zaenkrat so mi komentarji še zanimivi.


Vanja,
ta junki je bil krvav zasluženo... in zato, ker ti živiš zavita v varno vato svojega doma, to še ne pomeni, da bom tudi jaz gledal na to tako...
Takšni junkiji, so že mahali po meni z nožem, in tiščali izvijač vame...
Veš Vanja... če povem po pravici, tudi meni ni več dišalo udrihanje po njem. Če bi imel s sabo pištolo, bi ga veliko raje brez slabe vesti ustrelil kot garjavega psa.
Moj bes je primeren svetu, v kakršnem živim. Samo ne zavijam se v celofan pred vami in se delam lepega. Ker ne čutim potrebe po tem da bi se.
In ne...ne počni zdaj še ti tega. Ne razširjaj tega na moj celoten life. Nikoli nisem in ne bom udaril ženske, prav tako pa velja za otroke. Prosim, da me ne siliš v to, da bi to moral še enkrat povedat.

Anonimni pravi ...

"Nikoli nisem in ne bom udaril ženske"A SI SIGUREN

Fish pravi ...

popolnoma

Anonimni pravi ...

Toliko besed...toliko sodb in poskusov (ne)razumevanja...Za nekaj, česar/kogar se ne da več spremeniti/spreminjati...

Anonimni pravi ...

o, Mojca, si mi vzela tokrat z jezika.
Sprašujem se, kje bi pri teh postih ubrali neko drugo smer, da bi se upirali na kaj drugega, kot na tehtanje kaj dela prav in kaj t.i. narobe...kar je zacementirano je in pri tolk stari osebi, sploh pa moškemu, vse kar počne in kot živi drži pribito, je neomajno - konkretno pri Aljažu. Včasih smo delovali očitajoče, drugič smo modrovali, primerjali, se hudovali, kar je sicer povsem človeško - ja, poskušali smo, hehe....ampak hm...malo drugače obarvane komentarje bo treba podajat, ker sicer nima smisla razsvetljevat nekaj, kar je tam že od nekdaj in kar sam zna tud dobro analizirat...
No pol ko pridemo do konca, spet ugotovimo, da moramo izreči svoje strinjanje/nestrinjanje oz izrazit misel, ki nas najbolj preganja v danem (v vsakem slehernem) postu - in pri večini se vedno opazi podobna rdeča nit (imam tud sebe v mislih) :)
Ampak vse to tule nas naj ne bi kaj presenečalo.

na različne načine smo se tekom življenja navadili izražat, reagirat na okolico...eni tak, drugi onak, eno enolično, drugi pestro odvisno na situacijo, razpoloženje, in ostale dejavnike...kakor ti je bilo življenje predstavljeno, tako ga dojemaš. Fish pač na tak način. Gremo dalje ;)

amelonka

p.s.: odvzem krvi mi je vedno bil manjvšečn, čeprav sem preživela obdobje, še kot otrok, ko sem teden dni, vsak dan, na vsake pol ure (dopoldanski čas) dobivala šus v isto roko. Verjetno sem zarad tega ratala delno herojka, kar se bolečin tiče heh

Anonimni pravi ...

ah razumevanja ali nerazumevanja-to je vendar čisti point bloga mar ne? Poleg tega naj bo fish ali kdorkoli tak ali drugačen, če njegova svoboda povzroči pohabljenost ali smrt nekoga drugega -mi je njegova svoboda sporna. Celo njegovo življenje! Glede tega sem radikalna. OK, če se je branil, je druga pesem. Ampak njegov opis pretepa mi je obrnil želodec. In, če je bilo to samo zaradi nekega jezikanja nekega džankija-mislim hello džankija lahko pretepem celo jaz. Če se stvari/osebnosti ne menjajo in ne rastejo potem so itak mrtve.
Aljaž, ja trenutno živim precej varno zavita v vato svojega doma-čeprav se na momente zaradi svojega dela tudi malce izpostavljam. Je pa moje življenje bilo vse prej kot v vato zavito-prav zaradi tega tudi sovražim nasilje. Poznam veliko ljudi, ki so dali marsikaj skozi-in zaradi tega prezirajo nasilje. Seveda poznam tudi tiste, ki so zrasli v nasilju in so sami nasilni, besni,ponižani, bombe napumpane z stereoidi, ki čakakjo, da bodo eksplodirale-vendar so takšni po inteligenci na stopnji babunov. Ti se mi zdiš zelo inteligenten...zato mi cela zgodba nekako ne štima.

Fish pravi ...

Mojcas,
to je edini razlog, zakaj ljudje sploh prebirajo bloge. Pametovanje o nečem, kar razumejo le deloma, se da početi le na ta način, saj bi te v živem pogovoru sogovornik že zdavnaj zaustavil in ti povedal, da ne razumeš ali da pametuješ.

Amelonka( Ana, če se ne motim),
moja percepcija stvari, je ponavadi nezakomplicirana. Odreagiram primerno situaciji. Nič ni zacementirano. Samo brez omejitev sem. Deloma tudi zato, ker se ne obremenjujem toliko s nekimi vrednotami.
Saj ni nobene težave. Ljudje pač zelo radi sodijo. Samo eksekutiral pa ne bi nihče. Roke mazat je vedno najtežje. No, meni ni problem.

Vanja,
Ok, razumem da se ti je obrnil želodec. To mi je čisto razumljivo, pač ne prenašaš nasilja.
Jaz sem zrasel v njem. To pa še ne pomeni, da sem nasilen po osnovi in v vseh situacijah.
Nekako nočete tega razumet, kaj?! Da je človek dejansko lahko primeren situaciji in da se vedenjski vzorci pri njem ne ponavljajo.
Glej... ko pridem na šolsko igrišče, se otroci gužvajo okrog mene, ker me poznajo in vejo, da imam vedno kaj za njih. Inštruiram cel kup ljudi, ki rabijo pomoč(mladi in starejši), in to zastonj. Pomagam ljudem tudi v situacijah, ko si večina moralno osveščenih fino opere roke in se obrne stran. Hkrati pa brez oklevanja polomim nekomu kak ud, če si to zasluži. Sem tak, kot je svet okrog mene. Včasih lep, včasih pa ogaben. In to je vse.
Btw...beri bolj pozorno. Napisal sem, da je prvi zamahnil. Zame je to dovolj. Če pa potem ne zmore, je pa to njegov problem.
Akcija...reakcija.
Ne išči smisla, ker ga ne boš nikoli našla. Samo živi in sprejmi sliko kot se slika pred tabo.

Anonimni pravi ...

OK fish, zamahnil je prvi-ampak tvoja reakcija je bila totalno neproporcionalna. Sicer pa se pred "poroto" postavljaš sam s pisanjem bloga. In tako kot te včasih razumem ali se strinjam s teboj, tako so tudi stvari, ki mi niso všeč. Pač izražam svoje mnenje. Ti ga potem lahko sprejemš ali ne, razložiš svoj pogled ali ne, to se imenuje izmenjava mišljenj. Tudi mojcas je že obsojala, enkrat tudi mene, da sem keš pička, ko sem ji poskušala razložiti situacijo, se je samo še bolj prepucavala. Jaz mislim,da tega ne počnem. In OK, do nekje razumem nasilje kot reakcijo-tega sem tudi sama-čeprav ženska-še kako sposobna. Tudi v fizičnem smislu, ker sploh ne bi zgubljala besed kaj bi naredila nekomu, ki bi ogrožal moje otroke.
Sicer pa to, da ljudjem pomagaš-mi je lepo. Ravno zato, ker sem v tebi zasledila senzibilnost in inteligenco-me ja pač tale zapis zmotil. Ker se zdi, kot da se malce postavljaš s tem-kar mi je zopet minus na moje dojemanje tebe skozi tvoje pisanje. Ampak kot praviš, moja percepcija in moje fantazije-moj problem ;-) Vse lepo ti želim Aljaž.

Fish pravi ...

Vanja,
saj s komentarjem te nisem mislil okrcat. Sem ti samo poskušal povedat, da so stvari drugačne kot jih vidiš samo iz zapisa.
Neproporcionalna reakcija...hja, seveda pa obstaja možnost tudi takšne, da bi jaz samo potisnil stran in odnehal. Njegova neproporcionalna reakcija na to pa bi bila, ko bi me 5 minut za tem zaklal kot zajca. Prevečkrat sem bil v takšnih situacijah, da jih ne bi znal brat.
Mi je zlo žal, če te najprej dvignem z enim zapisom, potem pa zabijem z drugim. Ampak pišem, kot piše moje življenje. Malo gor, malo dol. Pogosteje dol.

Katja Lenart pravi ...

ah, kako smo si nerazumljivi ...različni...nestrpni...

se zgodi, ja, da ljudje Fisha narobe razumejo. tut jaz sem kdaj. ali pa sploh ne. take it or leave it - that*s him. still alive.

wish u all the best, pa marsa pozdrav ;)

Anonimni pravi ...

@Aljaž:
Hehehehehe ... kar v redu si speljal tale svič z iglo, ja ... hehehe ... kot nadalje z grdim džankijem, ki straši s svedri, noži ... no, čeprav ni bilo ravno govora o dotičnem, da ti je grozil s čim takim v preteklosti. In nehehehehehe Aljaž, nisem mislila, da bi mu moral pustit, da te parkrat kresne, mislila sem samo, da ni nič privlačnega in zanimivega, da razbiješ nekoga, kolikor ga le lahko iz postavljanja pred sabo in pred drugimi ... ki gledajo in te celo z namigom prosijo, oh, daj že prenehaj, prooooosim. Ti strah in trepet slovenske vasi! Mah! Okej, imaš prav, nekatere bejbe se res vlažijo na to ... hehehe ...

Ko sva že pri bejbah. Hecno se mi zdi, da si si na puščanju krvi tako oddahnil, ker nimaš hepatitisa ali bogsigavedi česa še od vse džankijev, ki si jih nabutal in kurb, ki si jih, sklepam, pofukal. Zdaj pa ne vem ... če te je to tako tiščalo ... je moralo bit kar zoprno tvoje seksualno življenje do zdaj. Predvsem kar se tiče ljubezni do deklet. Tri kondome na seks? Boli me kurac? Al' kako gre to?

Lepo, da tudi pomagaš itd. ... ampak menda ne misliš, da ta plat odtehta drugo. Ja, odtehta pri ljudeh, ki so tako naivni, da se jih z lahkoto verbalno trkolika po šah plati, kaj šele z nekimi pristopnimi akti prijetne družbe ... hehehehe ... Ampak v teh scenah tipa družbene hipokrizije, sam da mene na gmh pusti, se itak slej ko prej vsak opeče. Samo škoda je, ker slej. Ampak ti vse to, mislim, da itak že dobro veš. Po mojem se kar zabavaš, ko opazuješ, kako labilni in na sploh lahka roba so lahko ljudje na poti, a ne?

@mojcas:
Za spremembe živimo in za to, da se razvijamo. Ali se pa ne. In vsak se spremeni lahko samo, če se sam hoče. Dejstvo. Ne more se, če je retardiran ali neprišteven. To se pa tudi na sodišču šteje kot odpustek ... kot naravna nesreča ... hehehe ...

Anonimni pravi ...

hja, to, da je ana tudi amelonka ali amelončič ni težko ugotovit (banana, podgana - to pa je pol tud vse). tebi še najmanj...
torej, pri takih postih se mi ne zdi recimo..no, ne ljubi se mi podajat mnenja - večstranskega - da pač v nasilju ne vidim nekega odgovora, ampak ja, da je to moški ego, moški živalski feedback, nezavedno blablablabla, da bi lahko bilo drugače, ampak ni, kr si to Ti in ne nekdo drug, ki bi ravnal na tisoč načinov drugače...vsekakor je pričakovano, glede na to v kakšnem okolju si odrastel oz. kaj si do sedaj bil vsega že deležn od nasilja, da bo nekaj od tega ostalo v tebi, v tvojem načinu izražanja, v tvoji višini tolerance vsega in drugo.
No, zanimivo mi je le to, da se nekdo, ki je napaden - nežno, s strani /bolj ali manj/ slabiča, počuti tako prizadetega, ogroženega, ranljivega, razkurjenega (karkoli), da ga pobije nazaj za +5 točk močneje...ampak to je pač ta edina reakcija, ki se mu v danem trenutku zdi smiselna. Mora nekako odgovorit na ta zamah, ker se ga je nekdo drznil dotaknit, in pač se mu zdi: ti meni-jaz tebi hehehe Vsekakor bolj originalno deluješ, če se takim in podobnim napadalcem režiš v ksiht ali jih pomiluješ ali ubereš takšno pot, da jih osramotiš, kar boli ego in nekogaršnjo bit. AMPAK ta klasična reakcija fajta je pač TAK KOT JE (ni v vseh moških, ampak na napetost ves čas vre nekje v notranjosti).
Če mi kolegica reče, da sem kurba, ji ne bom rekla, da je ona tud. hehe
Umetnost je znati z ljudmi in to je meni osebno velik izziv.
Večina se mi zaradi svojih raznoraznih bedastih, neumnih dejanj in reakcij smili, s takimi se ne ukvarjam kaj dost, razen tedaj, če ocenim, da si res "zaslužijo" moj odziv. Sicer pa ni prihodnosti v terorju (kakršnekoli oblike) nad nikomer, dokler tisti ne ogroža tvojega življenja.
Recimo imaš takega manjaka (to poimenovanje je namenjeno specifično za ta primer), ki se ti pred Penjasom, kjer stoji kakih 50 ljudi, zažene mednje (tip star okol 3o), kot da jih ni....in si utre pot z ruvanjem, zaletavanjem. Pol pa se tisti udarjen obregne (seveda!, češ IDIOT, DEBIL, KRETEN, NORC, BUDALO, da to počneš), on mrgonja ga sliši, se obrne, zažene v njega, ko bik ter ga pred vsemi ljudmi zbrca v trebuh in glavo....kakorkoli...jaz se bom morala pazit itak že 7-letnikov, ki te mimo grede boxnejo v trebuh...heh No, to sta dva primera, kjer se nekaj začne iz nič....pa vseeno: zdi se, kot da se težko medsebojno prenašamo. Odveč smo si v marsikaterem pogledu.

Da je "zacementirano" sem mislila, da tvoje oblike vedenja so takšne, kot so in jih več ne boš preoblikoval. Čeprav bi se marsikaj lahko...ampak pač...tolk se zavedaš tega kdo si in kaj počneš,da ostajaš, to kar si od samih začetkov. Zavestno. to, da se znaš met tudi kdaj pod kontrolo je spet druga pesem.
v bistvu pa....
Pri takih občutljivih temah se sicer raje v jezik vgriznem in čim manj besedičim, ker ne vidim nikjer kakšnega večjega smisla izražat skrajno subjektivnega mnenja, ki hoče bit objektivno hehe

Sweets pravi ...

Zivjo slabo Fish!!

ime mije sweetass... LOL

govorim malo slovens'c'ine

kako ste kaj?

I hope you guys are laughing your asses off at my attempt... i sure am!!!

Jaz grem spat, lahko noc!

Nas videnje...

slabo/dobro prijateljica ;-)

Fish pravi ...

Katja,
saj sem ti že rekel... sonček!

Simona,
jaz iskreno ne vem več kaj ti naj rečem. V tej Slovenski vasi, bi tebe pojedli po 15 minutah. Tako intelektualno, saj bi v trenutku spoznali kako bleda si s temi svojimi poceni provokacijami, kot tudi fizično, saj bi hitro zaključila večer, ko bi se te naveličali.
Kot sem že enkrat rekel...to so relacije, ki so tebi nerazumljive.

Z ženskami jaz nimam težav Simona. Rade me imajo, ker imam jaz rad njih. Dvomim pa, da lahko ti rečeš isto!
In ne zastopim, od kod si spet spravila v to svojo zmedeno glavo, da je bilo moje spolno življenje do zdaj zoprno!? Po čem? Verjetno je to izhajalo iz podobne prepotentnosti, s katero si zadnjič napizdla tistega geya, ki je odprl nov blog o HIV+.

Ali ti res misliš, da jaz počnem kaj od tega, ker bi se želel odkupit? Pa nehaj že sodit sama po sebi. Jaz si ne rabim prat vesti. Vse počnem zavestno in sprejmem posledice. Ne moraliziram in obračam besede, da bi ustrezale mojim ravnanjem. To počneš ti. In to toliko očitno, da smo sedaj to spregledali že tisti, ki smo ti še najdlje verjeli.


Ana,
to nima nobene zveze s kakšnim egom. Tistega si dvigujem kje drugje.
Meni se to pač ne zdi nekaj posebnega. In če me nekdo pripelje do sile, jo uporabljam tako dolgo, dokler se ne umakne. On bi lahko obležal, ali pa se obrnil...že samo če bi rekel nehaj, bi jaz prenehal.
Ampak ko pa udarim, udarim z namenom da poškodujem. Verjemi, lahko bi ga huje. Človeka ubit je najmanjši problem. Tako pa je odšel pod roko prijatelja...in ne v rešilcu.


Sweetass,
hahahaha....amazing. You realy made an effort.
Good night to you too, my friend.

Anonimni pravi ...

sweetas...OMG, u won! :D
Me je spomnila na kolegico iz Peruja, ki me je našla preko bloga in pisala v uredništvo v slovenščini :)

"Verjemi, lahko bi ga huje. Človeka ubit je najmanjši problem. " - ne rabim posebej verjet. ta "zadeva" pa res ni nemogoča. vsakič je lahko še huje, no. več kot ubit pa ga tud ne moreš.
najmanjši problem - tebi ja. razumem zakaj.

ana

Anonimni pravi ...

Kva?! Obstaja neka slovenska vasica na vasi Slovenija, kjer bi me pojedli po 15 minutah??? O tem me obveščaš??? Zdaj si mi popolnoma omajal samozavest. Šokirana sem! Pa ti sigurno nisi od tam. Si rabil veliko več časa in ogromno besed s take in drugačne perspektive. Spregedati karkoli pa itak ni bil tvoj point. In pojedli bi me tudi fizično, praviš? In ti meni o pocenosti? To morajo bit fejst ljudje. Jih že pogrešam.

Oja, pa še kako obračaš besede, dodajaš in po potrebi odvzameš. Ne, to ni moja potreba.

Medtem nekateri ostanejo pokončni in samosvoji. Iščeš pač družbo, geng. Razumem. In ob tem mi bluziš o nekih tistih, ki so mi najdlje verjeli??? A tistih pet, dvanajst, koliko??? Oni bi mi morali bit najpomembnejši? Kdo pa so to? Ne poznam. Kaj naj te vprašam? A si že pometel z edino konkurenco, ki ti je tam stala na poti do ta glavne face? hehehe ... Kdaj si pa ti meni nehal verjet karkoli že????? Kdaj? Jaz vem, kdaj. In ti tudi veš, kdaj in zakaj. Boli tebe kurac za verjet, ne verjet. Tudi nič te ne zanima, zakaj sem "napadla" nekega geja, ker se ti za geja milo rečeno fučka. Zanimanje za take stvari si mi sporočal včasih svojih 15 000 minut, cilj se je odmikal in čez noč si spremenil karakter. Pokončnost za pritlehnost. Se opravičujem, žal mi pa ne more bit.

Nisem bloga odprla zato, da bi si nabrala vernike. Daleč od tega. Tudi družbe ne iščem. Lahko pa spoznam kakšnega res zanimivega človeka, če se zgodi, ja. Takega s karakterjem! Družbe imam sicer dovolj brez bloga, prijateljev s karakterjem tudi dovolj za eno osebo, osnovno šolo sem dala skozi in me ne zanimajo več igrice sprenevedanja, grupiranja in opravljanja za sladoled ... oziroma za pivo.

Punce te imajo rade in čudiš se, ker sem vprašala, kako je s seksom, če oseba meni, da ima lahko hepatitis ali kaj drugega od džankijev in kurb? Jah ... pardon. Zanima me. Tako odprto pišeš, pa odprto sprašujem.

Ja, Aljaž, fizično sem šibka, ampak s karakterjem sem pa zadovoljna. Zato sem tudi zadovojna z ljudmi, ki jih zanima več od jalovih za lase privlečenih zahrbtno blebetajočih spregledovanj ... Pravzaprav me preseneča, da ti moram takele pisat. Spoznat si me imel priložnost. Dobil si jo, zafučkal čez noč in se potuhnil. Ni se za zjokat, ker v tem nisi, ama, nič izjemnega. Škoda. To je pa tudi vse.

Imej se fajn s tistimi mojimi zadnjimi verniki. Bom furala z nejeverniki dovolj dobro kot do zdaj. Verniki so itak hinavci in pokakanci. To je spoznal tudi en gospod Jezus na svoji poti. Prepozno. Hvala za apostole. Imej jih kar ti in oni naj imajo tebe. To sigurno nikoli ni bila moja vas in vaščanov ne poznam.

Pa lep pozdrav

AngelConradie pravi ...

sheesh... long post, lotsa comments, musta been interesting!
are you well dude?
how go the studies?
how's mars?

Anonimni pravi ...

ja Katja, nestrpna sem tudi do tistega tipa, ki je z udarci ubil mladega človeka pred Globalom. Ker mu je ta nekaj narobe rekel in je zakompleksana ubijalska mašina povsem ponorela. Tepel ga je tudi, ko je fant prosil naj neha.
Takšne stvar me motijo. Če me zaradi tega označiš za nestrpno in nezmožno razumevanja-potem si pač kokoš.
Upam, da nikoli ne boš prišla pod roke kakšnemu nasilnežu na gasilski veselici. But then again, maybe it would be a learining experience.

Katja Lenart pravi ...

ej, vanja, a sem tebe označila za nestrpno? nisem.

še vedno pravim...take it or leave it...you can not change it.

valda, da je šokantno, valda da sem odločno proti nasilju. normalno, da nočem tega. in to je jasno. tudi fishu.

me zanima, kolk blogerjev je hudih motenih psihopatov, pa jih morda redno bereš, celo komplimente jim morda daješ. pa so npr. sinoči na hard prefukali ženo, zlorabili hči, premlatili sina, ker je kao gobcal... pa tega ne bomo nikoli vedeli.

jaz pač ne pišem o tem. vas berem in razmišljam. ne obsojam. a marsikaj vem. in marsikaj sem tudi sama doživela. in vi imate vso pravico izrazit svoje mnjenje. kr, dajte ga.

ja, nestrpnost...je tudi lahko nasilna.

Anonimni pravi ...

katja sem neozdravljiva idealistka in ne morem prebaviti take it or leave it. Stvari, ki niso v redu, bi želea spremeniti oziroma opozarjati nanje. Seveda mnogkrat lahko stvar vidim tudi iz neprave perspektive, zato pa obstaja dialog. In vsako pojasnilo oziroma drugačno mnenje z argumenti pretehtam in morda sprejem in tudi spremenim svojega. Se strinjam tudi nestrpnost je nasilje, vendar če je nestrpnost do nasilja ali nestrpnost do rasizma, potem se to ne more vsevprek označevati kot nestrpnost. nekdo zelo pameten je rekel, evil wins when good people don't do anything about it. Nekaj takega!

Anonimni pravi ...

vsak si pač izbira življenje sam, bi rekel. se mi zdi pač ok, dokler se ne posega v življenje drugih. pretepači naj se pač pretepajo, dokler to počnejo med seboj, je morda še znosno, čeprav je po drugi strani žalostno, da živimo v svetu, kjer nasilje v večini primerov rodi nasilje, namesto odpora do njega.

po moje si delaš samemu sebi krivico, da vztrajaš tako v fizičnem, kot tudi duhovnem okolju, kjer se nasilju ne moreš izogniti. razen seveda če se zgolj sprenevedaš in je to dejansko nekaj, s čimer si skoraj zasvojen.

mislim, če človek pomisli, bi tistega tipa lahko avto zbil tudi do smrti. potem se temu reče umor. kar jaz ne razumem je to, zakaj v bistvu tvegaš, če ti resnično ni do tega? ker prej ko slej se najde nekdo, proti kateremu boš potegnil ta kratko. jaz ne verjamem, da ti je tega res treba.