torek, 31. julij 2007

Vsakogar ulovi čas

Zadnji v mesecu je. Verjetno za marsikoga nekakšen rok za opravo česa, za izpolnitev kakšne obljube ali pa povračila kakšnega dolga.
Na žalost, se ljudje radi skrivajo pod izgovorom pozabljivosti, nekateri pa celo na glas opravičujejo svoja dejanja z šibkostjo nezanesljivosti, češ, "Takšen sem, jebat ga!".
Grrrr
Sovražim slabiče, nezanesljive ljudi in tiste, polne opravičil, ki le prelagajo težave in zanje krivijo druge ali pa usodo.
V stare Rimu, je bila kazen za krajo, odsekanje roke, v najslabšem primeru pa smrt. Za dolžnike, ki niso poravnali svojih dolgov v pravem času, torej ob dospelosti, pa je bila drugačna usoda. V svoji zamudi, so lahko pričakovali, da bo prišel upnik, ter jih ali prodal v suženjstvo, ter se tako poplačal, ali pa jih bo vzel k sebi v suženjstvo, kar je pomenilo skoraj sigurno smrt.
Kaj pa danes storiti s "pozabljivci"?

ponedeljek, 30. julij 2007

Garfieldovski ponedeljek

Kako je že govoril Garfield, v svoji leni, debeli, mačji nečimrnosti- "I hate Mondays!". Tako bi lahko pomislil vsak, ki se je zbudil v današnje jutro, kjerkoli na Koroškem, in pogledal v uscanijo, ki kar dere iz neba na samorastniško zemljo.
Poleg vsega, pa sem imel jaz osebno še prijeten doživljaj, ko sem najprej ugotovil, da je moj, še ne 4 mesečni pes, očitno špegal skozi okno, ko sem gledal Prison break, ter se naučil dovolj, da je uspel pobegniti iz svojega boksa. V zmagoslavju, je potem seveda obrnil lepo število loncev z rožami, pojedel en čevelj in demoliral svoj opasač. Dober tek

nedelja, 29. julij 2007

nekaj je resnice v tem besedilu

In the bed of the neon singn, she let her body down,
the damn walked in beside her and he laid his money down.
He said, dont try to scream now, but I want this one to hurt,
and tonight, my preaty one, I'm gonna get my moneys worth.

He said they never listen, she said they never understand,
I dont do this for pleasure, I just do it cause I can.
I swear I didnt want to, and I swear i didnt know
things like this can hapene to a seventeen year old.

And I bottled a boul of these fears inside,
and I bottled a boul of this pain,
no one or nothing can take this away,
but I wount let it hapen again

never again